Prosti dnevi, ki se jih nihče ne veseli

Francoski avtomobilski proizvajalec Renault je zaradi upada oktobrske prodaje napovedal zmanjšanje proizvodnje. Po pisanju časnika Delo to za Revoz pomeni še tri dodatne nedelovne dni v novembru.

V Renaultovi tovarni v Novem mestu so že v začetku novembra tretjo delovno izmeno zmanjšali za polovico in imeli 3. novembra t. i. nedelovni dan. Zdaj so se, kot omenjeno, odločili še za tri dodatne, saj se razmere na evropskem avtomobilskem trgu še ne izboljšujejo.

Renault je imel v luči krize na svetovnem avtomobilskem trgu oktobra letos na letni ravni 14,1-odstotno zmanjšanje prodaje. V Evropi se mu je prodaja znižala za 16 odstotkov, kar je na ravni 15-odstotnega padca celotnega trga, prodaja se je znižala tudi na hitrorastočih trgih, na katerih je prisoten – to so Rusija, Brazilija, Romunija in Turčija.

Renault se je zato odločil za znižanje zalog, kar bo dosegel z zmanjšanjem proizvodnje v svojih tovarnah. Tovarna v Piteštiju v Romuniji bo začasno zaprta od 20. novembra do 7. decembra, tovarna v Flinsu v Franciji od 20. novembra do 3. decembra, tovarna STA Ruiz v Franciji od 10. decembra do 3. januarja, tovarna v Valladolidu v Španiji ne bo obratovala 11 dni, tovarna v Valencii, prav tako v Španiji, pa 14 dni.

Trud za rešitev velikanov

V hudih škripcih se je znašla tudi ameriška avtomobilska industrija. V največjih težavah je podjetje General Motors (GM), ki na minuto pridela 52.000 dolarjev izgube. Konec septembra naj bi imel na razpolago še 16,2 milijarde dolarjev gotovine, kar naj bi mu morda zadostovalo do konca leta. Center za avtomobilske raziskave, ki ga plačuje avtomobilska industrija, je izračunal, da bi propad podjetja pomenil izgubo najmanj treh milijonov delovnih mest, država pa bi v treh letih ostala brez 150 milijard dolarjev davkov.

Do stečaja je sicer le korak, saj zadostuje, da le trije od najmanj 25.000 upnikov pridejo na sodišče in zahtevajo poravnavo dolgov. Tudi dobavitelji delov se lahko odločijo, da ne dajo več nič, dokler ne bo denarja na roko. Težave avtomobilske industrije so se v petek pokazale v poročilu ministrstva za trgovino o padcu maloprodaje v ZDA oktobra za 2,8 odstotka v primerjavi s septembrom, pri čemer je najbolj padla prav prodaja avtomobilov.

V avtomobilski industriji zato upajo na državno pomoč. Demokrati bodo prihodnji teden v kongresu razpravljali o zakonu, ki bi od 700-milijardnega paketa, namenjenega reševanju finančne krize, odrezal 25 milijard dolarjev vreden kos za pomoč koncernom GM, Ford in Chrysler. V Beli hiši pa se s tem ne strinjajo in predlagajo hitrejšo porabo septembra odobrenega posojila v vrednosti 25 milijard dolarjev za ta namen. Ta denar je bil sicer namenjen za prenovo podjetij oziroma da se jih usposobi za proizvodnjo bolj varčnih in okolju prijaznejših avtomobilov.

Tudi župani bi del

Avtomobilska industrija ni edina, ki si ob nasprotovanju administracije ogleduje 700 milijard dolarjev, od katerega je bila že skoraj polovica porabljena predvsem za odkupe bančnih deležev. Po pomoč prihajajo tudi župani Atlante, Philadelphie in Phoenixa, ki jim grozijo stečaji.

Prišlo pa je celo do spora med Zvezno agencijo za zavarovanje depozitov (FDIC) in Belo hišo. Predsednica FDIC Sheila Bair namreč želi, da se 24 milijard dolarjev od omenjenih 700 milijard porabi za podporo hipotekam. S tem bi lahko rešili najmanj 1,5 milijona ameriških družin pred izgubo domov zaradi propadle hipoteke.

Pomočnik finančnega ministra, ki je pristojen za izvajanje programa porabe 700 milijard dolarjev, Neel Kashkari je v kongresu dejal, da ta denar ni namenjen za porabo, ampak za investiranje, torej naj bi se nekako povrnil. Kritiki Bairove pa jo že napadajo, da si išče položaj v prihodnji administraciji Baracka Obame, čeprav je tudi nekdanji predsednik Zveznih rezerv Alan Greenspan dejal, da finančne krize in gospodarske recesije ne bo mogoče rešiti brez stabilizacije položaja na nepremičninskem trgu.

Tudi hipotekarni trg v hudih izgubah

Ameriška hipotekarna družba Freddie Mac je imela v letošnjem tretjem četrtletju 25,3 milijarde dolarjev izgube. V istem obdobju lani je imela 1,2 milijarde dolarjev izgube. Razlog za tolikšno izgubo je finančna oziroma posojilna kriza, zaradi katere je podjetje prisiljeno v velike odpise slabih naložb. Sestrska družba Fannie Mae pa je pred dnevi objavila, da je imela v tretjem letošnjem četrtletju 29 milijard dolarjev izgube. V primeru podobno poraznega zadnjega četrtletja bo potrebovala okoli 100 milijard dolarjev vladne pomoči.