Kaj zvišanje obrestne mere pomeni za kredite?

Evropsko centralno banko najbolj skrbi jedrna inflacija. Čeprav v njej niso zajete cene energije, hrane, alkohola in tobačnih izdelkov, že od začetka leta raste. Jedrna inflacija je junija znašala skoraj štiri odstotke. "Najbolj dragocena sprememba, ki jo moramo zagotoviti, je cenovna stabilnost. Da bi jo zagotovili, moramo znižati jedrno inflacijo na dve," je povedala predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde.

To je ukrep, ki bi po mnenju ekonomista Marka Pahorja lahko umiril cene na trgu in inflacijo, a bodo spremembe občutili tisti, ki so pri banki vzeli posojilo s spremenljivo obrestno mero. "Verjetno bo dvig Euriborja podobne stopnje, kot je bilo zvišanje centralne banke. To pomeni tam nekje do 0,5 odstotne točke, lahko bo od 0,4 do 0,6, nekje tega ranga," pravi ekonomist z Ekonomske fakultete v Ljubljani. 

Tistim, ki so doslej na banki hranili vsaj 100.000 evrov, pa ne bo več treba plačevati ležarine. NLB je denimo lani od takšnih komitentov pobrala dobrih osem milijonov evrov. "Ležarine so bile uvedene preprosto zato, ker so poslovne banke plačevale ležarino centralni banki. Zdaj, ko so obrestne mere pri centralni banki za depozite prišle iz negativnih v pozitivne, pa so odpravljeni vsi razlogi, zaradi katerih bi banke še zaračunavale ležarine," razloži Pahor.

Ekonomisti pričakujejo, da bo že septembra Evropska centralna banka obrestno mero še zvišala. Spet bi jo lahko zvišala za 0,5 odstotne točke. Je pa centrala banka že sprejela mehanizem, s katerim bo pomagala članicam Unije, če bi njihovo zadolževanje zaradi višjih obrestnih mer ušlo nadzoru. 

Ameriška centralna banka v novo občutno zvišanje ključne obrestne mere

Tudi Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je danes v boju zoper naraščajočo inflacijo in v skladu z napovedmi zvišala ključno obrestno mero še za 0,75 odstotne točke, kot je to storila že na junijskem zasedanju. Ta je sedaj na ravni na od 2,25 do 2,50 odstotka. Tokratno zvišanje je četrto v zadnjih petih mesecih.

Ameriški centralni bankirji si s povečevanjem ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, prizadevajo zajeziti naraščajočo inflacijo, ki se je povzpela na najvišje ravni v zadnjih več kot štirih desetletjih. A pri tem morajo paziti, da ne bodo zajezili rasti največjega svetovnega gospodarstva. Tako so ob današnji potezi opozorili, da se je rast potrošnje in proizvodnje umirila, čeprav število delovnih mest še vedno raste. V Fedu so še napovedali, da se bo povečevanje obrestne mere ob upoštevanju razmer nadaljevalo.

Junija se je indeks cen življenjskih potrebščin v primerjavi z lanskim junijem povečal za 9,1 odstotka, pri čemer so se povišali predvsem stroški energije, hrane in stanovanj. Po drugi strani pa stopnja brezposelnosti štiri mesece zapored vztraja na nizkih 3,6 odstotka.

Odbor za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC) je najverjetneje imel že danes pred seboj poročilo ministrstva za trgovino ZDA o gospodarski rasti v drugem četrtletju, ki bo javnosti dostopno v četrtek. V prvem četrtletju se je obseg bruto domačega proizvoda skrčil, če se je ponovno, bodo ZDA zdrsnile v recesijo.

Predsednik Feda Jerome Powell bo na novinarski konferenci po današnjem zaključku dvodnevnega zasedanja pojasnil razloge za višino povečanja ključne obrestne mere ter nakazal prihodnjo usmeritev centralne banke glede obrestnih mer.