Evropska komisija je objavila jesensko gospodarsko napoved. V njej je zapisala, da bo Slovenija prihodnje leto poleg Cipra edina članica območja z evrom, ki bo še vedno v recesiji, v letu 2015 pa se ji obeta 0,7-odstotna rast. V naslednjem letu bo imela 7,1-odstotni primanjkljaj, v letu 2015 pa 3,8-odstotnega. To je slabše od majske napovedi in občutno slabše od povprečja v evroobmočju.
Za evrsko območje Bruselj napoveduje za prihodnje leto 1,1-odstotno rast, v letu 2015 pa 1,7-odstotno; EU pa 1,4-odstotno oziroma 1,9-odstotno rast. "Vse več je znamenj, da je evropsko gospodarstvo doseglo točko obrata," je sporočil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Vendar pa je opozoril: "Prezgodaj je, da bi razglašali zmago – brezposelnost ostaja nesprejemljivo visoka."
Glede Slovenije tudi številke za brezposelnost niso obetavne. Komisija Sloveniji za letos napoveduje 11,1-odstotno brezposelnost, za prihodnji dve leti pa 11,6-odstotno, kar je še vedno boljše od povprečja v evrskem območju, a slabše od povprečja v EU.
Javni dolg Slovenije strmo raste, a je še vedno precej pod povprečjem v območju z evrom in EU, čeprav je že presegel 60 odstotkov BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila, pakt o stabilnosti in rasti. Za letos Bruselj Sloveniji napoveduje 63,2-odstotni dolg, za prihodnje leto 70,1-odstotnega, za leto 2015 pa 74,2-odstotnega.
Inflacija bo letos v Sloveniji po napovedi komisije 2,1-odstotna, prihodnje leto 1,9-odstotna, v letu 2015 pa 1,5-odstotna; v območju z evrom bo v prihodnjem letu 1,5-odstotna, v letu 2015 1,4-odstotna, v celotni Uniji pa 1,6-odstotna oziroma 1,5-odstotna.
Je Slovenija korak bližje pomoči?
Na vprašanje, ali je glede na črno gospodarsko napoved za Slovenijo program pomoči zdaj neizogiben, je Rehn odgovoril, da se Slovenija programu pomoči lahko še izogne. "Zagotovo ni nujno, da se Slovenija približuje programu, če bo še naprej odločno ukrepala – učinkovito izvajala strukturne reforme in še posebej hitro in učinkovito končala sanacijo bančnega sektorja in finančnega sistema, kar je potrebno za vrnitev gospodarske rasti v Sloveniji," je dejal Rehn.
Jazbec: Slovenija bo imela dobre pogoje za rast, vprašanje pa, če jih bo znala izkoristiti
Guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca občutno poslabšanje gospodarske napovedi za Slovenijo ni presenetilo. Kot je dejal, so namreč ocene Bruslja skladne z njihovimi ocenami.
"Upamo, da bo predvsem s sanacijo bančnega sistema do okrevanja gospodarske rasti prišlo hitreje. Je pa res, da bo pri tem ključna vloga vseh ostalih dejavnikov, v tem primeru predvsem vezanih na ukrepe za oživitev gospodarske rasti," meni. Med njimi je naštel izvajanje insolventne zakonodaje, zunajsodne poravnave, vprašanje rešitve Slovenskega državnega holdinga ...
Vse to po njegovih besedah kaže na to, da je Slovenija prekinila s starimi načini upravljanja z državnim premoženjem, to pa naj bi državi omogočilo, da ji ne bo treba kmalu znova ponavljati sanacije bančnega sistema.
"Verjetno bomo imeli v začetku prihodnjega leta najbolj dokapitalizirane banke v EU in hkrati dobre pogoje za gospodarsko rast. Je pa vprašanje, če bomo znali te pogoje izkoristiti," je še poudaril guverner.
KOMENTARJI (834)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.