Kaj uskladitev pomeni za prejemnike minimalne, povprečne in višje plače?

Kako se bo uskladitev dohodninske lestvice poznala v naših denarnicah? Prihodnje leto za vsaj 113 evrov oz. vsaj dobrih devet evrov na mesec. Toliko več bodo namreč prejeli prejemniki povprečne plače, ki je julija znašala 1508 evrov neto.

Prejemniki minimalne plače, ki letos znaša 878 evrov neto, pa bodo prihodnje leto prejeli 16,5 evra na mesec več. Dvakratna povprečna plača, ki znaša približno 4760 evrov bruto oziroma 2790 neto, pa zaposlenim prinaša dodatnih 18,75 evra več na mesec.

Vse skupaj se bo na financah države poznalo v višini 112 milijonov evrov.

"Želeli bi še kakšen odstotek več," pa so sicer dejali sindikati, ki so 100-odstotno uskladitev vendarle ocenili kot velik korak naprej. Še posebej zato, ker uskladitve lani ni bilo. Kot je poudaril izvršni direktor Gospodarske zbornice Mitja Gorenšček, bi morala biti ta v prihodnje samoumevna.  

"Kot je samoumevno, da vsako leto povišujemo minimalno plačo, in kot je samoumevno, da zvišujemo tudi druge plače, bi morala biti samoumevna tudi uskladitev dohodninske lestvice. Upam, da se naslednjič ne bo treba toliko boriti in toliko pogajati za nekaj, kar bi moralo biti samoumevno," pravi Gorenščak.

Slovenske plače med bolj obdavčenimi

Medtem pa o sicer obljubljeni razbremenitvi plač, ki bi delavcem prinesla konkretnejši popravek prilivov, z vladne strani še naprej nič. Slovenski delavci tako še naprej ostajamo med bolj obdavčenimi v soseščini. Razlike so precej opazne.

Nič novega ni, da so slovenske plače po obdavčitvi med državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) visoko. Slovenija zaseda sedmo mesto od skupno 38 držav. Skupni davčni primež, ki zajema prispevke delodajalca, delavca in dohodnine na povprečno plačo znaša skoraj 43 odstotkov.

Pred nami pa sta denimo dve sosednji državi – Italija in Avstrija – ter tudi Nemčija, ki lestvici kraljuje. Povprečje OECD sicer znaša 34,6 odstotka.  

Od povprečne plače zaposlenemu v Sloveniji torej ostane le dobra polovica celotnega stroška dela oziroma tako imenovanega bruto 2. Povprečje OECD medtem znaša dobrih 65 odstotkov, kar v prevodu pomeni, da bi, če bi bila obremenitev plač v Sloveniji na ravni povprečja OECD, posameznik v povprečju prejemal tudi do 300 evrov višjo neto plačo.