NLB bo treba dokapitalizirati, finančno luknjo, ki bo zaradi tega nastala, pa bo vlada pokrivala s prodajo podjetij. A preden to stori, mora še ugotoviti, katere naložbe so zanjo sploh strateške in katere ne, kaj bo imelo pozitivne in kaj negativne posledice.
Peter Kraljič, partner McKinsey&Co., meni, da se za dobro ceno lahko vse proda, sploh ker vstop tujcev ni vedno slaba stvar. Prav nasprotno, podjetja kot so Hella, Revoz ali Knauf so doprinesla k nadaljnji rasti in odprla nova delovna mesta.
''Mi moramo razumeti, katera so ključna podjetja, ki so ključna za rast gospodarske rasti, ki so lokomotive, ki bodo za sabo vlekle tudi naša mala in srednja podjetja. Te moramo poskušati ohraniti v lastnih rokah. Lahko pa iz vsake branže prodamo neka podjetja, recimo kakšne manjše banke. Slovenske železnice lahko takoj prodate, ker vam nihče ne bo odnesel tirov,'' je povedal Kraljič.
Tudi ekonomist Jože Mencinger nima nič proti prodaji določenega dela premoženja, ne pa vsega. ''Da se obdrži NLB, je po moje pravilna odločitev,'' pravi Mencinger, kljub temu da je država slabo gospodarila s svojim premoženjem. Mencinger opozarja še na en vidik: ''Problem glede prodaje državnega premoženja je v tem, da so cene zdaj zelo nizke, tako da bi bil pri tej prodaji zelo previden.''
Svojega premoženja pa ne bo prodajala samo Slovenija, temveč tudi državni Kad. Kupca bodo iskali za vse nestrateške naložbe. ''Ta trenutek se začenja prodajni postopek za Savo d. d., z nekaterimi drugimi naložbeniki bomo prodajali Cinkarno Celje, Iskro Avtoelektriko in nekatere podobne naložbe,'' pa je povedal predsednik uprave Kad Borut Jamnik.
Ponudba bo torej precejšnja. Vprašanje je le, ali bo dovolj tudi kupcev in predvsem denarja.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.