Preverite, na katerih 10 praznikov bodo trgovine zaprte, pa tudi, koliko bo nov dogovor 'stal' delodajalce

V dejavnosti trgovine bodo s 1. januarjem veljala nova pravila glede dela ob nedeljah in praznikih. Novosti glede organizacije delovnega časa določa aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine, ki so ga danes podpisali predstavniki delodajalcev in sindikatov v panogi. Kot so povedali na skupni novinarski konferenci v Ljubljani, se bo aneks začel uporabljati s 1. januarjem prihodnje leto.

Lahova: Sledili smo cilju, da je oskrba Slovenije zagotovljena, da so delavci razbremenjeni in tudi nagrajeni

Izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je uvodoma predstavila cilje, ki so jim sledili med pogajanji. Ključen cilj je bil, opozarja Lahova, da so vsi gospodarski subjekti na istem imenovalcu, kar pomeni, da imajo enak položaj in enake možnosti. Sledili so tudi cilju, da je oskrba Slovenije zagotovljena, da so delavci razbremenjeni in tudi nagrajeni. Pojasnila je, da bodo kopijo aneksa poslali še danes vsem poslanskim skupinam ter predsedniku vlade Miru Cerarju z željo, da je socialni dialog na tem področju čim prej dosežen.

"Med pogajanji nihče od naših članov ni izrazil bojazni, da bi bilo zaradi dogovora treba koga odpuščati," poudarja Lahova. Prej obratno. Na slovenskem trgu dela je premalo potrebne delovne sile, opozarja Lahova in poziva vlado, da preveri, ali tem potrebam sledi slovenski izobraževalni sistem. "Potrebne so korenite spremembe."

Glede višine plač v trgovski dejavnosti je dejala: "Ne bom trdila, da so plače dobre. Je pa prav ta dejavnost v letošnjem letu največ povišala plače. Mislim, da za okoli štiri odstotke." Dodala je, da ključen problem niso bile le plače, temveč predvsem obremenitev delavcev, torej delovni čas.

Na deset praznikov bodo trgovine zaprte

Dogovorili so se glede dela na praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi. Dogovorili so se, da delodajalec ne sme razporediti delavca na delo na deset praznikov, ki so jih jasno določili. Teh deset praznikov bodo trgovine tako zaprte. Na druge praznike jih lahko razporedi, a bodo zato dodatki višji, in sicer 2,5-krat. Delavec bo tako na praznike, na katere se dela, dobil 250 odstotkov urne postavke osnovne plače, kar znaša 12,6 evra bruto na uro.

Trgovine bodo tako zaprte na 1. januar, 8. februar, velikonočno nedeljo in ponedeljek, 1. maj, binkoštno nedeljo, 25. junij, 15. avgust, 1. november in 25. december. Bodo pa lahko odprte na 2. januar, 27. april, 2. maj, 31. oktober in 26. december. 

Delo ob nedeljah omejeno

Delodajalec lahko delavca razporedi na največ dve nedelji v mesecu, ne pa na več kot 15 nedelj v letu. Za to delo bo enako kot sedaj dobil dodatek v višini 100 odstotkov osnovne urne postavke, novo pa je, da ne bo smel dobiti manj kot 5,40 evra bruto na uro. Če ima delodajalec nižji dodatek, ga mora dvigniti na ta nivo. "To ne pomeni, da bodo trgovine odprte le 15 nedelj v letu," je dejala Lahova. Trgovci bodo lahko imeli odprto vse nedelje v letu, bodo pa morali imeti dovolj delavcev, da bodo spoštovali omejitve.

Ob nedeljah delodajalci ne bodo smeli razporediti delavcev, ki imajo otroke, mlajše od treh let, nosečnic in doječih mater ter enega od staršev hudo bolnemu otroku ali otroku s telesno ali duševno prizadetostjo, ali tistih, ki živijo sami z otrokom in skrbijo za njegovo vzgojo in varstvo.

Sindikat z dogovorom zadovoljen, kritičen do Čuševega predloga

Predstavnik sindikata delavcev trgovine Ladi Rožič je pojasnil, da so preučili Čušev predlog zakona, da bi bile trgovine ob nedeljah zaprte. Ugotovili so, da je slab in da bi delavkam in delavcem prinesel veliko slabega. Vsebuje veliko izjem, zaradi katerih bi bile trgovine lahko v resnici ob nedeljah odprte, ne vsebuje pa kazni, opozarja Rožič, zato menijo, da se ne bi veliko spremenilo.

O dogovoru, ki ga ocenjujejo kot dober, spodbuden, je Rožič dejal, da so se dogovorili tudi o kazenskih sankcijah. Če delodajalec krši določilo, plača kazen v višini 500 odstotkov od osnovne plače delavca, kar je zelo visoka kazen. "Vse to velja pod pogojem, da vlada oz. država z zakonom ali drugimi predpisi neposredno ali posredno ne poseže v katerokoli materijo, ki je napisana v tem aneksu," je poudarila Lahova.

Nežka Bozovičar (Svet gorenjskih sindikatov) je dejala, da je najbolj problematičen delovni čas ob praznikih. Ti so namenjeni praznovanju in prostemu času delavcev, a to ni bilo omogočeno delavcem v trgovinah. Tudi nedeljsko delo je predstavljalo veliko nezadovoljstva med zaposlenimi. "Veseli me, da se nam je uspelo dogovoriti in oblikovati sistem delovnega časa, ki bo sprejemljiv za vse. Tudi to me veseli, da bomo lahko ohranili vse zaposlene, torej ne bomo zmanjševali števila zaposlenih, se jih pa razbremeni."

Jože Vencelj (Podjetniško trgovska zbornica) je dejal, da pozdravljajo dogovor. "Vsak delodajalec bo sedaj resno preučil, kaj pomenijo stroški napram ekonomiji, in tako odločil, kdaj bodo trgovine odprte in kdaj ne. Oziroma se mu to izplača ali ne."

Aneks ne bo veljal, če bo vlada vztrajala s svojim zakonom

Socialni partnerji – na sindikalni strani Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS in Svet gorenjskih sindikatov, na delodajalski pa Trgovinska zbornica Slovenije, Sekcija za trgovino pri ZDS in Podjetniško-trgovska zbornica pri GZS – so pogovore začeli potem, ko je poslanec Andrej Čuš v parlamentarni postopek vložil predlog novele zakona o trgovini, po katerem bi bile lahko ob nedeljah odprte le nekatere prodajalne.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v sredo povedal, da so sami pripravljali spremembe tega zakona in da bodo sedaj rešitve vnesli z dopolnili k Čuševemu predlogu, saj da je problematika širša od te, ki so jo uredili v kolektivni pogodbi.

Če bo vlada vztrajala pri zakonu, bodo delavci izgubili vse bonitete, ki jim jih prinaša ta aneks, je dejala Lahova.

Tudi sindikalna stran pričakuje, da bo vlada spoštovala socialni dialog in da se "pred volitvami ne bodo šli politikantstva in ne bodo nabirali puhlih volilnih glasov na podlagi zakona, ki ljudi v bistvu rine v bedo", je dejal Rožič.

V dejavnosti je po podatkih statističnega urada aktivnih več kot 100.000 oseb, po podatkih sindikata je zaposlenih okoli 84.000 oseb. Rožič je povedal, da ima okoli 40 odstotkov zaposlenih plačo blizu minimalne, 3500 pa jih prejema doplačilo, da dosežejo minimalno plačo. "Tega ne bi smelo biti," je dejal in dodal, da jih v prihodnje v socialnem dialogu čakajo pogovori tudi o tem.

Podpisniki kolektivne pogodbe so na sindikalni strani Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS in Svet gorenjskih sindikatov, na delodajalski pa Trgovinska zbornica Slovenije, Sekcija za trgovino pri ZDS in Podjetniško trgovska zbornica pri GZS.