KAD bo skrbel za upokojence

Na skupščini Kapitalske družbe (KAD), ki je bila v Ljubljani, so se glede dolgoročnega načrta razvoja družbe odločili za kompromisno rešitev. Skupščina je podprla upravo glede nujnosti preoblikovanja družbe, bo pa to preoblikovanje potekalo po fazah, vsako fazo pa bo moral potrditi nadzorni svet in skupščina KAD, je povedal predsednik skupščine Gregor Gomišček.

Dodal je, da bi tako dosegli "učinkovito komplementarnost med obveznim zavarovanjem in dodatnim pokojninskim zavarovanjem".

Skupščina je sklenila, da podpira prehod KAD iz tranzicijske družbe v družbo, kjer se bodo komplementarno lahko izvajala dodatna dopolnilna pokojninska zavarovanja, na drugi strani pa so se zaradi pomislekov, ki so se porajala ob predlogu dolgoročnega načrta razvoja, odločili, da se vsak korak preoblikovanja posebej pretehta in da o vsakem koraku posebej nato odloča nadzorni svet in skupščina, je povedal Gomišček in dodal, da si v družbi želijo, da bi o tem odločali že konec septembra oz. v začetku oktobra.

Gomišček sicer meni, da so strahovi oz. pomisleki upokojencev glede načrta preoblikovanja neupravičeni, da pa jih morajo upoštevati in jih še enkrat razložiti. Sprejeli smo kompromisno rešitev, ki omogoča nadaljnje aktivnosti v zvezi s usklajevanjem dokončnega dolgoročnega načrta, je še povedal Toplak. "Upamo in si želimo, da bi vsi vpleteni čim prej sprejeli ustrezne kompromisne rešitve."

Po predlogu dolgoročnega načrta razvoja bi KAD preoblikovali v krovno in tri hčerinske družbe (vse v stoodstotni lasti države): KAD Zavarovalnica, KAD DZU in KAD Dotacijska družba.

S preoblikovanjem želijo zagotoviti dodaten vir prihodkov za financiranje pokojninske blagajne, saj dolgoročni načrt predvideva povečevanje prihodkov iz naslova upravljanja premoženja zavarovancev, je pojasnil Toplak.

Glede na načrt bi fiksirali obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer na letni ravni pri desetih milijardah tolarjev, kar pa, kot je Toplak dejal za današnjo izdajo Dnevnika, "ne pomeni, da bi bila to vsa sredstva, ki bi jih namenjali pokojninski blagajni". S tem želimo, pravi Toplak, doseči tudi transparentnost financiranja ZPIZ in olajšanje načrtovanja javnofinančnih odhodkov.

Člani skupščine so tudi podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovanje v lanskem letu ter odločili, da se 16,8 milijard tolarjev bilančnega dobička razporedi v druge rezerve iz dobička. Poslovanje družbe v letošnjem letu 2006 bo revidirala družba Ernst&Young.