Jukos v stečaju

Z odločitvijo sodišča se je končala tri leta trajajoča drama, v kateri je nekdanji prvi mož naftne družbe Mihail Hodorkovski pristal v zaporu v Sibiriji, največja Jukosova proizvodna enota Juganskneftegaz pa je bila zaradi neporavnanih davčnih obveznosti prodana na dražbi po izjemno nizki ceni. Kot je pojasnil Eduard Rebgun, ki je bil imenovan za stečajnega upravitelja, bodo zdaj ocenili vrednost Jukosovega premoženja, nato pa ga prodali na javni dražbi.

Odločitev je sodišče sprejelo na poziv upnikov, med katerimi so tudi ruska državna naftna družba Rosneft in ruske davčne oblasti, potem ko jih je večina sredi julija zavrnila sanacijski načrt, ki ga je predlagalo vodstvo družbe. Rosneft je sicer od decembra leta 2004 lastnik Juganskneftegaza.

Proces proti Jukosu in Hodorkovskemu, ki se je začel leta 2003 z aretacijo prvega moža družbe in preiskavo družbe zaradi domnevne davčne utaje, je večina razumela kot politično motivirano akcijo ruskih oblasti. Hodorkovski naj bi imel previsoke politične ambicije. Poleg tega pa je z akcijo Moskva želela ponovno pridobiti nadzor nad strateško pomembno proizvodnjo nafte v državi.

Jukos naj bi imel za okoli 18,3 milijarde dolarjev dolgov, premoženja pa le za 17,7 milijarde dolarjev, zaradi česar naj bi bil plačilno nesposoben. Vodstvo Jukosa - večina vodilnih mož je leta 2004 zaradi strahu pred aretacijo zbežala v tujino - se z oceno ne strinja. Zatrjuje, da je Jukosovo premoženje, ob izjemno visokih cenah nafte, vredno občutno več od uradnih ocen.

Američan Steven Thedee, ki je vodenje Jukosa prevzel po aretaciji Hodorkovskega, z mesta predsednika pa odstopil le nekaj ur pred julijskim srečanjem upnikov, je proces označil kot farso. Po ocenah neodvisnih analitikov naj bi bil namreč Jukos vreden okoli 30 milijard dolarjev. Jukosovi davčni dolgovi so se skupaj sicer povzpeli na 28 milijard dolarjev, čemur pa v družbi oporekajo. Hodorkovski je bil zaradi izogibanja plačevanja davkov in poneverbe obsojen na osem let zaporne kazni. Prestaja jo v Sibiriji.