Finančni minister Franc Križanič je v Bruslju po srečanju finančnih ministrov evroskupine dejal, da so ustrezno pripravljeni na izide stresnih testov za evropske banke, predvidene za petek popoldne, v katere sta vključeni tudi NLB in NKBM.
Minister je poudaril, da je odgovor na izide stresnih testov usklajen na ravni EU in da je osnovna ideja, da se bodo morale ranljive banke dokapitalizirati – prvenstveno z zasebnimi viri, sekundarno pa iz javnega sektorja, da se zagotovi stabilnost bančnega sistema.
Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo v petek v povezavi z največjima slovenskima bankama, ki sta vključeni v teste, Novo Ljubljansko banko in Novo kreditno banko Maribor, je minister odgovoril, da težko reče, kaj lahko pričakujemo, ker je to tajno in še ni objavljeno.
Spomnil je tudi, da je v DZ pred sprejetjem zakon o davku na bilančno vsoto, ki bo stimuliral banke za povečevanje kreditne aktivnosti do gospodarstva.
"Dejstvo pa je, da je eden od ukrepov za spodbujanje rasti kreditne aktivnosti nedvomno tudi dokapitalizacija kakšne od večjih bank, z bistveno večjo vsoto, kot je to samo po regulaciji potrebno," je še poudaril minister Križanič. "To se zdaj proučuje," je dejal.
Na konkretno vprašanje, ali je res, da bo ena od slovenskih bank na testih padla, je odgovoril: "Tudi če bo, imamo pripravljene ukrepe, tako da je signal trgom povsem jasen – da država stoji za bankami, ki delujejo na njenem območju, še zlasti tam, kjer je lastnica."
Minister je še povedal, da želijo dokapitalizacijo iz zasebnih sredstev, po sprejemljivi ceni za ostale lastnike, da se ne izgublja lastniškega deleža na neracionalen način. "Pričakujemo, da bi lahko bil interes za tako dokapitalizacijo, tudi če presega zahteve regulatorja," je dejal.
O vlogi belgijske bančne skupine KBC pri novi kapitalizaciji NLB pa je minister dejal le, da bodo v KBC "gotovo ščitili svoje interese, saj so partner v tej banki". Ob tem je opozoril, da je tudi sama KBC pod državno pomočjo, zato imajo pri tem določene omejitve.
Minister Križanič je še izpostavil, da naj bi testi pokazali zanesljivost bančnega sistema in ustrezne rešitve za ranljive banke. Spomnil je, da so se v ZDA ti testi pokazali kot zelo dober ukrep povečanja zaupanja v banke, in izrazil pričakovanje, da bo podobno tudi v Evropi.
Stresni testi za evropske banke bodo javno objavljeni v petek ob 18. uri. V testih je sodelovalo 91 bank, ki predstavljajo 65 odstotkov bančnega trga v EU.
Banke morajo na testih razpolagati z vsaj petimi odstotki najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1), ki ga morajo banke imeti v gotovini ali v instrumentih, ki jih je mogoče zlahka pretvoriti v gotovino, zaradi česar je res na voljo v času nuje.
V lanskih testih je sodelovala ena slovenska banka, NLB, ki jih je za las prestala, nato pa je v začetku letošnjega leta sledila prva dokapitalizacija banke. Sedaj je na podlagi zahteve Banke Slovenije banka predlagala novo dokapitalizacijo še v letošnjem letu.
Banka Slovenije je že pred enim letom opravila stresne teste za NLB in NKBM. Obe sta teste takrat prestali.
Po neuradnih informacijah Financ naj bi obe banki stresne teste tudi tokrat prestali.
Bruselj ocenjuje, da napor Slovenije za znižanje primanjkljaja ni zadosten
Križanič je še dejal, da je Evropska komisija ocenila, da Slovenija ne izvaja dovolj velikega napora pri zniževanju javnofinančnega primanjkljaja, saj je ta prevelik glede na zastavljen cilj, da se zniža pod tri odstotke BDP do leta 2014.
Križanič je pojasnil, da so komisijo v odzivu na omenjeno opozorilo seznanili s tem, da pripravljajo varčevalen rebalans, ki bo prišel v vladno in jeseni v parlamentarno proceduro ter so obenem zamrznili prevzemanje novih obveznosti od 9. junija naprej.
To po ministrovih besedah pomeni, da so premaknili nekatere investicije in začetek nekaterih projektov na poznejše leto, da bi obvladovali stroške na želeni ravni in da bi dosegli pričakovan fiskalni napor, ki predstavlja načrtovano 0,7-odstotno znižanje primanjkljaja od vrhunca v letu 2009, ko je dosegel šest odstotkov, do ravni pod tremi odstotki v letu 2013.
Minister meni, da bomo s tem varčevanjem in z nekoliko boljšimi javnofinančnimi prilivi od pričakovanih letos ta cilj dosegli kljub nekaterim nepričakovanim izdatkom v prvi polovici leta in da bo v naslednjem letu sledilo bistveno hitrejše znižanje primanjkljaja.
Evropska komisija bo po njegovih besedah to spremljala.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.