Po ocenah predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija se razmere stabilizirajo, zaupanje vlagateljev v evrsko območje se vrača. Spomnil je, da ECB že nekaj tednov praktično ne odkupuje več državnih obveznic ranljivih članic evroobmočja, da bi umirila razmere na trgu državnega dolga.
Ponovil je stališče, da morajo trenutno zatišje za nadaljnje fiskalne in reformne ukrepe izkoristiti članice območja skupne valute. "Žogica je v rokah vlad. Države članice morajo evrsko območje narediti trajno odporno na krize," je poudaril. Znova je izpostavil, da je evroobmočje po nekaterih temeljnih kazalcih, kot so inflacija, položaj plačilne bilance in javnofinančni primanjkljaj, v boljši kondiciji kot ZDA.
Stopil je v bran ukrepom ECB za stabilizacijo bančnega sistema. V Frankfurtu so namreč decembra lani in konec februarja v dveh operacijah refinanciranja s triletnimi posojili po ugodni obrestni meri bankam zagotovili več kot 1000 milijard evrov. Opozoril je, da so bile razmere v bančnem sektorju minulo jesen resnično kritične, grozila pa je nevarnost resnega posojilnega krča, ki bi lahko vodil v propad številnih evropskih podjetij, ki bi se znašla brez finančnih sredstev. "To smo morali preprečiti," je bil jasen.
Dal je vedeti, da v operacijah niso sodelovale zgolj banke v težavah, saj je ugodna posojila decembra lani prejelo 523 bank, konec februarja pa celo 800. Prepričan je tudi, da operacija kljub nekaterim opozorilom ne bo povečala inflacijskih pritiskov, saj banke svežega denarja niso v celoti prenesle v obtok, temveč so z njim v veliki meri poplačala svoje obveznosti. Po mnenju številnih opazovalcev so lep del vložile tudi v nakup državnih obveznic, zaradi česar se je tudi zmanjšal pritisk na ranljive članice evrskega območja.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.