Javni zavodi in občine v leto 2023 z omejeno ceno elektrike in plina

Kot kaže osnutek uredbe o določitvi cene električne energije za nekatere pravne osebe javnega prava, ki je bil v petek objavljen na spletni strani E-demokracija in je v javni obravnavi do vključno torka, je najvišja dovoljena maloprodajna cena elektrike za višjo dnevno tarifno postavko 207 evrov za megavatno uro (MWh), za nižjo dnevno tarifno postavko 148,5 evra in za enotno tarifno postavko 186 evrov brez DDV.

Uredba bo po predlogu določala, da je dobavitelj električne energije za 80 odstotkov količine odjema odjemalca v letu 2021 dolžan ponuditi navedeno ceno. Količine odjema se bodo določale mesečno.

Če na merilnem mestu v istem mesecu leta 2021 ni bilo porabe, se bo upoštevalo 80 odstotkov povprečne porabe tega merilnega mesta v istem mesecu v letih 2018, 2019 in 2020. Če je bilo za merilno mesto soglasje za priključitev izdano šele v letu 2021 ali 2022, se bo za posamezen obračunski mesec v letu 2023 upoštevalo 80 odstotkov povprečne mesečne porabe v letu, v katerem je bilo izdano soglasje za priključitev.

Glede na osnutek uredbe bo določeno, da dobavitelji omenjenim skupinam uporabnikov ne smejo prenehati z dobavo ter da jim morajo na zahtevo posredovati ponudbo in na njeni podlagi skleniti pogodbo o dobavi. Pri tem ponudbe ne bodo smele biti pogojevane s pogoji, ki jih za enako kategorijo odjemalcev dobavitelj ni postavljal v letu 2021.

Najvišja cena plina za to skupino odjemalcev pri 95 evrih za MWh

Po osnutku uredbe o določitvi cene zemeljskega plina iz plinskega sistema za nekatere pravne osebe javnega prava bo najvišja dovoljena maloprodajna cena zemeljskega plina za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade in občine medtem 95 evrov za MWh. Dobavitelji bodo morali to ceno ponuditi za 80 odstotkov napovedanega odjema.

Tudi dobavitelji plina navedenim kategorijam odjemalcev ne bodo smeli prenehati z dobavo ter jim bodo morali na zahtevo posredovati ponudbo in skleniti pogodbo skladno s pogoji uredbe, pri tem pa odjemalci ne bodo izgubili pravice do menjave dobavitelja. Tudi ti dobavitelji ne bodo smeli postavljati pogojev, ki jih niso že v letu 2021.

Uredba se ne bo uporabljala za odjemalce, ki so upravičeni do ukrepov iz uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, ki je določila najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno plina za gospodinjske odjemalce, skupne gospodinjske odjemalce, osnovne socialne službe, vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove ter za male poslovne odjemalce. Obe uredbi bi veljali vse leto 2023.

Časnik Finance piše, da trenutno aktualne ponudbe za dobavo elektrike v letu 2023 znašajo od 400 do prek 500 evrov za MWh. Navaja primer Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki zastopa 81 domov za starejše, in preostalih socialno-varstvenih zavodov ter v teh dneh odprto javno naročilo za elektriko.

Skupnost socialnih zavodov je prejela eno ponudbo, in sicer od HEP Energije, ki je bila njihov dobavitelj že doslej, ceno pa je postavila pri 462,23 evra za MWh po višji tarifi, 298,21 evra po nižji in 402,14 evra brez DDV po enotni tarifi.

Več kot 60 odstotkov podjetij v GZS še nima v celoti zakupljene elektrike za 2023

Po razpoložljivih podatkih več kot 60 odstotkov članov GZS še nima sklenjenih pogodb za dobavo elektrike in zemeljskega plina za leto 2023 oz. jih ima le v omejenem obsegu. Vladna uredba o mehanizmu določanja cen elektrike nima pravega učinka, so ocenili.

Kot so nadaljevali, podjetja še vedno, tudi danes, poročajo, da jim dobavitelji ponujajo cene med 420 in 530 evrov na megavatno uro, pri čemer imajo zgolj 15-minutni rok za zaklepanje pogodb, so povedali v zbornici, ki ima po navedbah z njene spletne strani okoli 6000 članov.

Uredba ob tem sankcij za nespoštovanje določil ne predvideva. Podjetja, ki ne bi dobila ponudbe obstoječega dobavitelja, naj bi se po navedbah infrastrukturnega ministrstva obrnila na tržni inšpektorat.

V gospodarskih zbornicah in združenjih delodajalcev so minuli teden opozorili, da podjetja še vedno prejemajo visoke ponudbe in da tako subvencije, ki jih predvideva predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki je v postopku DZ, ne bodo imele pravega učinka. Kljub subvencijam bodo namreč plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah in bodo prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar lahko vodi do odpuščanja odvečnih delavcev, so posvarili.