
K letni inflaciji so največ, 0,6 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Se pa njihova medletna rast še naprej umirja. Januarja je dosegla 3,2 odstotka, decembra lani je bila pri 4,6 odstotka, v mesecih pred tem pa še precej višje.
S po 0,5 odstotne točke vpliva so sledile podražitve iz skupin stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (dvig za 3,6 odstotka) ter zdravstvo (za 9,4 odstotka).
Visoke medletne indekse rasti so izkazovale še skupine izobraževanje (8,6 odstotka), alkoholne pijače in tobak (6,2 odstotka), raznovrstno blago in storitve (5,8 odstotka) in restavracije ter hoteli (5,5 odstotka). Po drugi strani so se glede na januar lani znižale cene v skupini telekomunikacije, namreč za 1,6 odstotka.
V letu dni so se storitve v povprečju podražile za 4,6 odstotka, blago pa za 2,7 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 3,9 odstotka oz. 2,1 odstotka, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,3 odstotka.
V nasprotju s prejšnjima dvema letoma so statistiki v letošnjem januarju zaznali upad cen na mesečni ravni. To je bila predvsem posledica nižjih cen oblačil in obutve, ki so se ob sezonskih razprodajah pocenili za 8,3 odstotka in k padcu cen prispevali 0,6 odstotne točke.
Po 0,2 odstotne točke so dodale pocenitve pogonskih goriv (bencin je bil cenejši za 4,7 odstotka in dizel za 4,5 odstotka) ter počitniških aranžmajev v tujini (za 12,0 odstotka). Opazno so se ob nižji regulirani ceni znižale cene zemeljskega plina (za 9,7 odstotka); njihov prispevek k deflaciji je bil 0,1 odstotne točke.
V nasprotni smeri so delovale cene električne energije, saj je podražitev elektrike delovala inflatorno v vrednosti 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo krepile še višje cene toplotne energije (za 7,7 odstotka), počitniških aranžmajev doma (za 4,1 odstotka) in mesa (za 1,3 odstotka).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila januarja medtem 3,4-odstotna, potem ko je bila decembra 3,8-odstotna, v januarju lani pa 9,9-odstotna. V mesečni primerjavi so se cene tudi po tem indeksu znižale za 0,6 odstotka.
Cene storitev so bile na letni ravni po tem kazalniku v povprečju višje za 5,3 odstotka, cene blaga pa za 2,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,5 odstotka in poltrajno blago za 2,4 odstotka, medtem ko je bilo trajno blago cenejše za 2,0 odstotka.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.