Janša zadovoljen z razvojem

Ob koncu dvodnevnega obiska vlade v Spodnjem Podravju se je ministrska ekipa na čelu s predsednikom vlade Janezom Janšo nocoj na Ptuju srečala s tamkajšnjimi župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci regionalnega razvoja. Kot je v uvodnem nagovoru povedal premier, je bilo v času od prvega vladnega obiska februarja 2006 v regiji opravljenega precej dela, zasluge za to pa je pripisal tudi novemu načinu financiranja občin. Ob tem je spomnil na bodočo pokrajinsko ureditev ter na možnosti črpanja evropskih sredstev.

Premier je izpostavil dejstvo, da so se tukajšnje lokalne skupnosti, kakor tudi večina drugih v Sloveniji, ob prvem obisku soočale z mnogimi finančnimi težavami, z novim zakonom pa bo prav vseh 19 občin prejemalo bistveno večja sredstva, ki jih bodo v glavnem lahko porabila za razvojne projekte.

Omenil je tudi vladno resolucijo nacionalnih razvojnih projektov, ki za Spodnje Podravje predvideva dva turistična projekta, Terme Janežovci in zabaviščni park Megalaxia, ki bosta po njegovem mnenju v prihodnje bistveno pripomogla k razvoju regije. Janša meni, da je projekt Megalaxia na občutljivem vodno-varstvenem območju Dravsko-ptujskega polja mogoč, vendar bo pri tem treba sprejeti okoljsko in s tem tudi finančno bolj zahtevne varovalne ukrepe.

Največ časa se je Janša ustavil pri regionalizaciji Slovenije in projektu bodoče pokrajinske organiziranosti, ki tudi za Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju predvideva samostojno pokrajino. Premier je dejal, da je bilo že pred časom sprejeto široko politično soglasje za ta projekt, aprila letos pa so vse politične stranke sprejele tudi predlog za delitev države na 14 pokrajin, za kar je sicer potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

"Nekatere stranke žal niso dosledno vztrajale pri tem konsenzu. Dejstvo pa je, da smo ta trenutek v času, ko se bo videlo, ali bo projekt uspel, sicer pa se lahko zavleče za leta, morda celo desetletja," je bil v zvezi s tem vprašanjem jasen premier Janša, ki je lokalno politiko in gospodarstvo pozval tudi k čim boljši pripravljenosti za črpanje evropskih sredstev, saj je v sedanji finančni perspektivi na voljo štirikrat toliko denarja kot v prejšnji. Po njegovih besedah bo za celotno Podravje na voljo preko 130 milijonov evrov denarja.

V splošni razpravi se je nato med drugim oglasil direktor nekdanje Tovarne sladkorja Ormož, ki je lani zaprla svoja vrata, Jurij Dogša. Vlado je pozval, da naj bo v prihodnjem obdobju pripravljena na posluh za njihove konkretne predloge, ministri pa naj jim hitro odpirajo svoja vrata, saj je Ormož v težkih razmerah in morajo čim prej najti nadomestno proizvodnjo za zaposlitev ljudi. Znova je omenil možnost proizvodnje bioetanola, ki je zdaj nekoliko zastala zaradi domnevne rasti cen pšenice, a se ji v Ormožu po njegovih besedah še niso povsem odrekli.

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je ob tem pripomnil, da konkretne energetske ideje v Ormožu podpirajo in jih bodo skušali tudi vzpodbuditi. Ob tem je dodal, da se pri takšnih projektih srečujejo s paradoksom, da je takšen projekt lahko gospodarsko in okoljsko sprejemljiv, vendar hkrati družbeno nesprejemljiv, kar se pri energetskih projektih pogosto dogaja. Po njegovem je zato potrebno takšne projekte v lokalnem okolju primerno predstaviti.

Župani manjših občin so opozarjali na težave, ki jih imajo ob izpolnjevanju nekaterih nalog, naloženih s strani države, saj jim za to primanjkuje denarja, zlasti potem ko je bil nekaterim obmejnim občinam z mejnimi prehodi ukinjena ekološka taksa. Tudi zato so nekatere tukajšnje občine, kot na primer Žetale in Podlehnik, med najbolj zadolženimi občinami v državi, iz sedanjega stanja pa po mnenju županov brez pomoči države ne bodo našle izhoda.

Janša zadovoljen z razvojem podravske regije

Janša je med obiskom vlade v Spodnjem Podravju na novinarski konferenci v Destrniku dejal, da je zadovoljen z razvojem podravske regije.

Predsednik vlade je opozoril tudi na razvojne priložnosti, ki jih predstavljajo t.i. evropska sredstva. Za regionalne spodbude v naslednji finančni perspektivi je za celotno podravsko regijo na voljo 134 milijonov evrov. Gre za znatna razvojna sredstva, ki so na voljo, potrebno je samo pripraviti dobre programe, je dejal Janša. Novinarsko konferencu v Destrniku pa je izkoristil tudi za javni poziv občinam in nosilcem razvoja, da resno pristopijo k pripravi programov. Premier je opozoril tudi na spremenjeni zakon o financiranju občin, ki prinaša občinam v regiji dodatnih 10,5 milijona evrov. Omenil je tudi regionalizacijo kot enega od strateških projektov, Spodnje Podravje, ki bi obsegalo 19 občin, je uvrščeno v eno od prihodnjih 14 pokrajin.

Ne glede na omenjene spodbudne podatke "marsikje ljudje še vedno živijo v bistveno težjih okoliščinah kot drugod po Sloveniji, zato cinično zvenijo zahteve bogatih občin, naj se Slovenija povrne na star sistem financiranja občin, ki je generiral demografske in razvojne razlike," je še dejal.

Obisk Perutnine Ptuj

Janša je še dodal, da so se pogovarjali tudi o tem, da bi bilo potrebno več storiti za promocijo kakovostnih domačih prehrambenih izdelkov, kjer je še nekaj manevrskega prostora, vodstvo ptujske družbe pa jih je seznanilo z nekaj po njegovem mnenju dobrimi predlogi v tej zvezi.

Za izboljšanje položaja delavcev

Kot je še dodal, se je dan pred obiskom pogovarjal tudi z delavci podjetja, ki pa so prikazovali tudi drugo plat medalje oz. razmeroma nizke plače v primerjavi s slovenskim in evropskim povprečjem, zato bi po njegovem kazalo več narediti tudi za izboljšanje njihovega položaja.

Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je po obisku povedal, da so predstavnikom vlade predstavili poslovanje podjetja in svoje načrte ter poudarili, da družba tudi v naslednjem obdobju potrebuje več podpore v svoji primarni dejavnosti ter za rejce in kooperante, ki aktivno sodelujejo v proizvodnem procesu. Podpore si želijo tudi za prodor na nekatere tuje trge, izpostavili pa so tudi željo in potrebo po sprejemu zakona o promociji, ki bi slovenskemu potrošniku približal kakovostne slovenske prehranske izdelke ter omogočil še boljši nastop na tujih trgih.

V zvezi z nezadovoljstvom zaposlenih zaradi prenizkih dohodkov se je Glaser vprašal, kje pa delavci sploh so zadovoljni, in poudaril, da so njihovi delavci poleg klasične plače, ki je nekoliko nad kolektivno pogodbo, deležni stimulativnega nagrajevanja, prav tako pa bodo sodelovali pri delitvi dobička ob koncu poslovnega leta in kot doslej ob posebnih priložnostih prejemali darilne pakete. Prvi mož ptujske družbe je pojasnil, da bo ob koncu leta korekcija plač ob postopnem vsakomesečnem zviševanju dohodka znašala več kot deset odstotkov.

Minister za promet Radovan Žerjav in minister za okolje in prostor Janez Podobnik sta se srečala z županom občine Hajdina Radom Simoničem. Spregovorili so o raznih projektih.

Žerjav je povedal, da dela na 19 kilometrov dolgem odseku Slivnica - Draženci potekajo normalno, zato je realno pričakovati, da bo omenjeni odsek prometu predan do konca leta 2009.

V zvezi s podravsko hitro cesto Ormož - Ptuj je povedal, da je bil letos prometu predan 3,7 kilometra dolg odsek Hajdina - Ptuj s Puhovim mostom, kar je razbremenilo mestno središče Ptuja. V nadaljevanju je treba razrešiti problematiko odseka Ptuj - Markovci in Ptujskega jezera.

Na področju železniške infrastrukture je Žerjav omenil trenutno največji projekt v javnem železniškem omrežju, ki je težak 215 milijonov evrov, in sicer rekonstrukcijo in elektrifikacijo proge Pragersko - Hodoš. Trenutno je v pripravi državni lokacijski načrt, v sklopu projekta pa bodo urejene tudi štiri železniške postaje, in sicer v Kidričevem, Ptuju, Moškanjcih in Ormožu.