Stranke namreč doslej glede fiskalnega pravila niso imele jasnih stališč. Najprej so ga podpirale, potem sta se dve stranki odločili, da ga ne bosta podpirali. Ena je v tem enotna, druga pa ne.
Argumenti opozicije nimajo zveze s samim fiskalnim pravilom.
Zapisu fiskalnega pravila v ustavo tako še naprej nasprotujeta SD, čeprav je bil to pravzaprav projekt Pahorjeve vlade. Njihovo zadnje stališče je, da bodo vpis jeseni podprli le, če bo ustavno sodišče odločilo, da Slovenija nima prav nobene druge možnosti. V Jankovićevi Pozitivni Sloveniji pa še vedno vztrajajo pri stališču, da ga ne bodo podprli, dokler ne bo znana razvojna strategija Slovenije.
"Argumenti nasprotnikov s samim fiskalnim pravilom nimajo prav nobene zveze," meni Masten. "Gre pa za pogojevanje, kje jih bo vlada sicer upoštevala pri vodenju fiskalne politike. Mnenje so zato doslej spreminjali po vremenu in upam, da se bo vreme v tem času spremenilo tako, da bo prišlo do soglasja," še pravi.
Med argumenti nasprotnikov se sicer znajde tudi ta, da zapis fiskalnega pravila v ustavo, pri čemer tja po aktualnem predlogu niso zapisane sankcije za tiste, ki izvajanje pravila kršijo, pravzaprav nima nobenega smisla, ker fiskalno pravilo nima prav nobenega učinka.
A potem se seveda postavi vprašanje, zakaj tako goreče nasprotovati nečemu, kar nima nobenega vpliva. "Vprašanje pa je tudi, ali so res tako prepričani, da fiskalno pravilo nima učinka, da si upajo staviti, da se v primeru padca vpisa na glasovanju finančni trgi ne bodo odzvali. Da bo šlo to mimo njih kot nepomembna novica in ne bo prizadelo našega položaja. Tako stavo bi politiki morali podpreti z denarjem. Če ne moramo izdati obveznice, bi morali zagotoviti alternativna sredstva. To bi bila poštena stava. Tako pa takšne stave politične elite ne prizadenejo, prizadeti pa so davkoplačevalci," še meni Masten.
Opozarja, da pozitivnega sporočila sprejetja vpisa fiskalnega pravila nikakor ne gre podcenjevati. "Fiskalno pravilo bi nam dalo srednjeročni okvir za oblikovanje javnih financ. Poleg tega je bil z vidika ugleda Slovenije na finančnih trgih doslej največji problem, da se štiri leta ni zgodilo prav nič, ali pa so ukrepi slabšali situacijo. Širok dogovor pri tako pomembnem vprašanju bi bil dober signal, da bodo uspešni tudi nadaljnji ukrepi. Fiskalno pravilo je namreč le kamenček v mozaiku. Gre za reforme, ki jih v preteklosti ni bilo, ali so padale, ali so bile izvedene mlačno. To bi bilo sporočilo, da zmoremo dosegati soglasja in imamo operativno ekonomsko politiko," še pravi Masten.
Če ne bo dogovora, bomo 100-odstotno potrebovali mednarodno pomoč
Medtem ko politiki napenjajo mišice – Janez Janša grozi z glasovanjem o zaupnici in napoveduje politično krizo, prvak opozicije Zoran Janković pa krčevito zavrača podporo fiskalnemu pravilu, pa se Sloveniji izteka čas oziroma pada ugled.
Masten meni, da bi v primeru, da se ob zavrnitvi fiskalnega pravila, ki bo že tako slab signal finančnim trgom, sproži še politična kriza, to dvojen slab signal. "In potem se ne moremo izogniti situaciji, ko bomo za financiranje izdatkov države in poseg v finančen sistem morali za pomoč prositi krizne sklade Evropske unije. Trgi zaradi neoperativnosti stavijo proti nam in v takšnih razmerah nam nihče ne bo posojal denarja," je prepričan Masten, ki edini izhod torej vidi v uspešnem dogovoru vlade in opozicije. "To se jasno kaže na primeru Italije, ki ob višji zadolženosti v BDP in finančnim sistemom v težavah prav zaradi vlade, ki izvaja reforme, na finančnih trgih uživa boljši položaj," zaključuje Masten.
Zakoni v Sloveniji niso dovolj, ker se jih nihče ne drži?
Medtem ko Janša vztraja pri vpisu pravila v ustavo, s čimer bi se spremenil njen 148.člen, opozicija sicer ne nasprotuje sprejetju zakona s podobno vsebino. To je načeloma možnost, ki jo priznava tudi SDS, a trdijo, da omejitve v zakonu o finančnem poslovanju obstajajo že zdaj. A kaj, ko jih nihče ne upošteva.
Fiskalno pravilo je sicer meddržavna pogodba. Države zavezuje k vzdrževanju uravnoteženih javnih financ, kjer odhodki ne presegajo prihodkov. Doslej ga je ratificiralo pet držav, članic evroobmočja, med njimi tudi Slovenija.
Meddržavna pogodba pa pravi, da ga je treba v nacionalno zakonodajo vnesti na način, da ga bo oblast dosledno upoštevala, po možnosti z vnosom v ustavo. Da tega ne bodo storili, so že napovedali Francozi, Nemčija pa čaka na razsodbo ustavnega sodišča.
Delodajalci so za, sindikati še vedno proti
Za razliko od opozicije zlato fiskalno pravilo uživa podporo med slovenskimi delodajalci. Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je ob odločitvi za prestavitev odločanja o fiskalnem pravilu izrazil pričakovanje, da se bodo politiki počasi prenehali ukvarjati sami s seboj in da se bodo sindikati odločili za bolj konstruktivno držo.
"Dajmo se enkrat končno začeti manj pogovarjat o odhodkih in več o tem, kako bomo znova dosegli gospodarski zagon. Mi s proračunom izgubljamo ogromno časa. Hkrati pa imamo gospodarstvo, ki peša," je opozoril.
Delodajalci sicer po njegovih besedah vnosu fiskalnega pravila v ustavo ne nasprotujejo, "saj se politikom ne sme dati igračke, s katero bi se igrali in se zadolževali preko tistega, kar so sposobni davkoplačevalci odplačevati".
Nasprotno pa sindikati vnosu fiskalnega pravila v ustavo nasprotujejo. Menijo, da želi oblast na ta način utišati ljudi, tako da se ne bi mogli upirati zniževanju proračunskega primanjkljaja prek zmanjševanja socialnih pravic.
Trgi po napovedi zatišja ostali mirni
Na trgih večjih pretresov zaradi dogajanja v Sloveniji ni bilo, tako da se zahtevana donosnost na slovenske obveznice z ročnostjo desetih let ni bistveno spremenila in ostaja pri okoli 6,5 odstotka. V začetku tega meseca je sicer znova presegla psihološko mejo sedmih odstotkov, ki državam ne omogoča več vzdržnega zadolževanja.
Povprečna obrestna mera na primerljive španske obveznice je medtem pri 7,07 odstotka oz. 0,03 odstotne točke višje kot v četrtek, na italijanske pa pri 6,07 odstotka, kar je 0,06 odstotne točke nad četrtkovo zaključno ravnjo.
KOMENTARJI (757)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.