Berločnik: V gradivu je prišlo do lapsusa, ki pa ne bi povzročil materialne škode

Skupščino je zahteval Slovenski državni holding (SDH), potem ko nadzorni svet Petrola sprva ni podrobneje pojasnil razlogov za sklenitev sporazuma o predčasnem prenehanju mandata Tomažu Berločniku ter članoma uprave Roku Vodniku in Igorju Stebernaku.

Predlagani načrti uprave glede investicij in prevzemov ter posledično potrebne dodatne zadolžitve za obdobje 2020–2022 so močno presegali opredelitve strategije za obdobje 2018–2022, izračuni glede neto dolga pa so bili napačni. Nadzorni svet je upravo na to večkrat opozoril, a uprava opozoril ni upoštevala, je povedal namestnik predsednice nadzornega sveta Sašo Berger.

"Uprava je klub opozorilom nadzornega sveta k vsaki verziji gradiva predložila napačne projekcije zadolžitve, nepojasnjene investicije in napačne izračune neto dolga," je dejal.

Po sprejeti strategiji za obdobje 2018-2022 je predvidenih za 521 milijonov evrov investicij, uprava jih je predlagala še za približno enkrat toliko. Uprava je po Bergerjevih besedah predvidela okoli 900 milijonov evrov zadolžitve (400 milijonov evrov več od predvidne v strategiji), od česar bi 150 milijonov evrov predstavljala izdaja podrejenega dolga. Nadzorniki so ugotovili, da zadolžitev s podrejenim dolgom, če bi bili izračuni pravilni, ne bi bila potrebna.

Dodatno so nadzorniki ocenili, da predvideno povečanje poslovanja kot posledica investicij in prevzemov ni bilo tolikšno, da bi opravičevalo načrtovano zvišanje dolga.

Nadzorniki so načrte uprave v oktobru obravnavali na štirih sejah, razlog za to je bilo po Bergerjevih besedah malomarno pripravljeno gradivo in iztekajoči se roki za oddajo zavezujočih ponudb za prevzem določenih podjetij. Berger je poudaril, da je bil pristop uprave "nestrokoven in malomaren" in da nadzorniki na podlagi predloženih gradiv niso mogli odločati.

"Nadzorni svet je bil konstruktiven in je ves čas spraševal, a odgovorov nismo dobili," je v izjavi za medije po skupščini povedala predsednica nadzornega sveta v času sklenitve sporazuma in sedanja začasna predsednica uprave Nada Drobne Popović. "Ocena je, da če bi uprava želela, bi lahko pripravila kvalitetna gradiva in ne bi imeli te situacije. Ocena je, da jih namerno ni," je dodala.

V vseh gradivih, ki jih je predložila uprava, so bile predlagane investicije bistveno višje kot v sprejeti strategiji. "Že ob sprejetju strategije do leta 2022, ki predvideva za 521 milijonov evrov investicij, smo ocenjevali, da so predlagane investicije dovolj ambiciozne, da bo družba lahko rasla," je dejala in dodala, da so ves čas sledili temu, da se zadolženost konec obdobja, torej leta 2022, ne sme povečati.

Za sklenitev sporazuma o predčasnem prenehanju mandata so se po Bergerjevih besedah odločili, ker bi morebitni dolgotrajni sodni postopki in nepredvidljiva sodna praksa vplivali na ugled družbe, ki bi lahko utrpela škodo.

"Vsakršno vztrajanje uprave in nadzornega sveta bi bilo škodljivo tudi za družbo, ker ne bi mogli več sprejeti nobene odločitve," ga je v izjavi dopolnila Drobne Popovićeva.

Po Bergerjevih zagotovilih je nadzorni svet o sporazumnem odhodu odločil soglasno. "Nadzorni svet je odreagiral strokovno, neodvisno, pošteno in brez vplivov oz. pritiskov ter na podlagi gradiv in izključno v dobro družbe," je zatrdil Berger.

Berločnik zavrnil obtožbe Bergerja, priznal pa, da se je v gradivu pojavil 'lapsus'

Berločnik je skupaj z nekdanjima članoma Vodnikom in Stebernakom zapustil upravo Petrola, ker so razumeli nadzorni svet, da je to treba "izključno zaradi razhajanj glede nadaljnje strategije družbe". "Zato se nam je predlog o sporazumnem odhodu zdel smiseln," je danes povedal Berločnik.

Navedbe namestnika predsednika nadzornega sveta Bergerja, da so bila gradiva za odločanje na nadzorne svetu pripravljena nestrokovno, napačno in malomarno, je zavrnil. Priznal je, da se je v gradivu za zadnjo oktobrsko sejo pojavil "lapsus". "V tem gradivu je prišlo do lapsusa, ki pa ni in ne bi povzročil materialne ali druge škode. Ponavadi se takšno napako popravi, pri realizaciji posla pa se poišče najbolj optimalne rešitve," je dejal.

Kot je pojasnil v izjavi za medije po skupščini, je šlo za "lapsus pri pripravi bodočih denarnih tokov, kar se odraža v zadolžitvi. Pri tem so sodelovale vse strokovne službe, vključno z upravo". Te napake kljub temu, da se je vlekla čez oktobrske seje nadzornega sveta, niso ugotovili. "A na zadnji seji smo jo ugotovili in smo jo popravili," je zatrdil in dodal, da kaže, da je bilo to vendarle prepozno.

Trditev nadzornega sveta, da gradiva niso želeli popraviti, je ostro zavrnil. Glede preveč ambicioznega načrta za prihodnost pa je dejal, da je "ambiciozno naravnan celoten Petrol". Z vsemi investicijami, ki bi bile nadgradnja tistih v obstoječi strategiji, neto dolga ne bi povečali nad trikratnik neto dolga na bruto dobiček iz poslovanja, z odpravo "lapsusa" pa ne nad 2,5-kratnik tega kazalnika, kar je po njegovem mnenju "normalna zadolžitev" za takšno družbo.

Povečanje investicij z v strategiji 2018-2022 predvidenih okoli 500 milijonov evrov na okoli milijardo evrov do 2025 so predlagali zato, ker so na trgu prepoznali nove priložnosti. Navedbe delničarja Darija Južne prek lastništva družb Vizija Holding in Vizija Holding Ena, da je Petrol v zadnjih petih letih dosegal dvoodstotno donosnost naložb, je zavrnil in zatrdil, da je bila ta vsaj osemodstotna.

Skupščina je danes soglašala s posebno revizijo poslov družbe od začetka leta 2015 do oktobra letos oz. do odhoda uprave pod Berločnikovim vodstvom. "Revizije se ne bojim. Pričakujem, da bo pokazala, da so bili vsi posli donosni, saj sicer Petrol ne bi mogel rasti tako, kot je. Pri reviziji bomo konstruktivno sodelovali in upamo, da bomo lahko določene stvari tudi pojasnili," je dejal.

'Ni res, da smo želeli družbo prezadolžiti'

Kot je poudaril na skupščini, o uspešnosti dela nekdanje uprave po njegovem govorijo dosedanji rezultati dela. "Razvojna strategija je po našem mnenju pravilna," je ocenil. Med dosežki je naštel dosežene finančne kazalce v letih med 2010 in 2018 ter preobrazbo Petrola v "sodobno energetsko družbo". Ta ima po tako po njegovem "dober potencial za rast in širitev v regiji".

Ob soglasju nadzornega sveta smo prevzeli prek 20 podjetij iz različnih segmentov, povečali smo prodajno mrežo na prek 500 bencinskih servisov, okrepili prodajo naftnih derivatov, v trgovini uvedli nove koncepte, produkte in storitve, šli v distribucijo zemeljskega plina, ponudbo električne energije, proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in vstopili na področje rešitev za energetsko učinkovitost, je povzel Berločnik.

"Nove rešitve na področju trgovine, energetike in mobilnosti bodo omogočile nadaljnji razvoj družbe," je prepričan Berločnik, ki je izpostavil tudi, da je družba v vseh teh letih močno znižala zadolženost. "Ni res, da smo želeli družbo prezadolžiti. Vse ključne projekte smo načrtovali financirati izključno v okviru bančnih zavez," je zagotovil.