Proti je glasoval le zastopnik hrvaškega podjetja Janaf (Jadranski naftovod), ki je v petek sodišču poslal predlog za ustavitev postopka, vendar ga je to danes zavrnilo. Ali se bo Janaf pritožil, še ni jasno, v primeru pravnomočne poravnave pa bi se Nafta znebila bremen v višini 15,52 milijarde tolarjev.
Nafta dolguje državi Sloveniji okrog 10 milijard tolarjev, drugemu največjemu upniku, Janafu, 5,6 milijarde tolarjev, preostalim upnikom pa manjše zneske. Po predlogu poravnave bo država svoje terjatve do Nafte spremenila v kapitalski vložek, vsi drugi upniki pa bodo dobili 20-odstotno poplačilo.
Janaf zahteva enak status
Zastopnik Janafa je v predlogu za ustavitev postopka zapisal, da je bilo bistveno kršeno temeljno načelo enakopravnosti vseh upnikov in zahteval, da ima Janaf enak status kot država Slovenija in da se tudi njegov dolg spremeni v kapitalski vložek. Po mnenju Janafa bi lahko Nafta izpolnila obveznosti do upnikov tudi brez prisilne poravnave, iz bilance pa naj bi tudi izhajalo, da bi bilo mogoče upnike poplačati v višjem deležu, kot je predlagano v predlogu prisilne poravnave.
Utemeljitvam Janafa so kot neutemeljenim ugovarjali predstavniki upnika, pa tudi upravitelj prisilne poravnave Štefan Ščap. Po njihovih besedah je predlog povsem v skladu z zakoni, očitek, da bi bilo možno višje poplačilo, pa so zavrnili s podatkom, da bo Nafti po poravnavi ostalo le 140 milijonov tolarjev, ki jih potrebuje za štirimesečno poslovanje. Opozarjali so tudi, da bi ob neuspeli poravnavi ostal le še stečaj podjetja.
Tudi direktor nafte Lendava Cveto Žalik meni, da je prisilna poravnava najboljša rešitev. " Drugi del, za upnike bistven, pa je neprimerno manjše poplačilo, kot bi bilo v primeru, kot je predlagano. Tudi upniki bi se morali zavedati, da je to najugodnejša varianta," je dejal Žalik. Potem ko se je tudi upniški odbor odločil za poravnavo, je sodišče predlog Janafa za ustavitev postopka zavrnilo, v nadaljevanju pa je bil postopek prisilne poravnave izglasovan.
