Iz krize tudi z razširitvijo izvoznih programov

Za izhod Slovenije iz krize je bistveno ponovno povečanje povpraševanja po slovenskem blagu v tujini, pri čemer bi se morala podjetja usmeriti tudi na trge Azije, arabskega sveta in Latinske Amerike, meni minister za razvoj Mitja Gaspari. Zaradi nujne konsolidacije javnih financ bodo edini vir dodatnih investicij do leta 2013 evropska sredstva.

Za izhod iz krize ...

Protikrizni ukrepi, kot sta subvencioniranje polnega delovnega časa in nadomestila plače delavcem na čakanju, so časovno omejeni, zato je za izhod iz krize bistveno, da se obnovi povpraševanje po slovenskem blagu v tujini, kar hkrati zahteva, da bi se slovenska podjetja zavestno odločila za diverzifikacijo izvoznih programov, je prvi dan dvodnevnega posveta o gospodarski diplomaciji na Brdu pri Kranju dejal minister Gaspari.

Slovenija je osredotočena na trge znotraj območja evra, nekdanje Jugoslavije in deloma Rusije, ostali del sveta pa slabo pokriva, ne le zaradi majhnosti, ampak tudi ker ni bilo interesa za trge, kot so Azija, arabski svet in Latinska Amerika, je dodal.

Izhodna strategija Slovenije, ki je v pripravi, se bo osredotočala na konsolidacijo javnih financ, črpanje evropskih sredstev, vpeljavo koncepta varne prožnosti, usmerjanje finančne politike v razvoj, pojavljalo se bo tudi vprašanje sanacije slabih naložb v bankah, nujno bo izvesti reformo pokojninskega in zdravstvenega sistema.

Rezerv v proračunu ni

Javnofinančni primanjkljaj bo treba v prihodnjih letih bistveno zmanjšati, opozarja in dodaja, da rezerv v proračunu ni. Zato je med drugim nujna reforma pokojninskega sistema, saj bi v nasprotnem primeru v naslednjih 50 letih izdatki s tega področja narasli za 10 do 12 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Nujne bodo tudi izboljšave v zdravstvenem sistemu, pri čemer ni težava kakovost storitev, ampak ekonomičnost sistema.

Nujno bo izboljšati črpanje sredstev evropske kohezijske politike. V finančni perspektivi 2007–2013 je bilo po njegovih besedah počrpanih okoli 15 odstotkov razpoložljivih sredstev, tako da bi morali do leta 2013 počrpati okoli milijardo evrov letno. Potrebno bi bilo zmanjšati administrativne ovire in programe, ki ne dajejo rezultatov, in jih zamenjati z boljšimi. Slednje je tudi v središču priprave programskega proračuna.

Postavitev zgornje meje plačevanja prispevkov

Glede varne prožnosti minister pričakuje težavno usklajevanje med socialnimi partnerji. Zavzema se za hkratne spremembe na področjih delovnih razmerij, zaposlovanja, minimalne plače, tudi socialnih prispevkov. Težava je visoka obremenitev dela s prispevki, dodaja, tako da se zavzema za postavitev zgornje meje plačevanja prispevkov, s čimer bi razbremenili "najproduktivnejši del prebivalstva".

Za boljši razvoj bi bilo nujno uskladiti politike nekaterih institucij, kot so SID banka, Eko sklad in Stanovanjski sklad, jih povezati in jim dati osnovno programsko usmeritev, da bi prevzele vlogo "osnovnega financerja na svojih področjih".

Pojavlja se vprašanje, ali bo potrebno sanirati nekatere slabe naložbe bank. "Vprašanje trenutka je, kdaj bo pri posamezni banki prišlo do zahteve po dokapitalizaciji; ampak ne zaradi širjenja, zaradi sanacije bilanc," pravi Gaspari in dodaja, da bi bilo zato treba pripraviti osnovna izhodišča za sanacije.

Pomembno vprašanje je tudi nadaljnja privatizacija – minister je omenil finančno področje, telekomunikacije in energetiko – in ustanovitev nove agencije za upravljanje z državnim premoženjem ter preoblikovanje Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe.

Preoblikovanje Kada in Soda ter ustanovitev agencije za upravljanje s premoženjem so sicer še edine odprte točke pri vstopanju Slovenije v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), pravi minister, ki tako pričakuje, da bo Slovenija maja dobila povabilo za vstop, nato pa po postopku v DZ formalno v organizacijo pristopila v juliju.