Cilj združitve podjetij je oblikovanje ekonomsko močnega podjetja, ki bo sposobno uspešneje tekmovati s konkurenco na slovenskem in drugih trgih v spremenjenih pogojih, ki so se pojavili po vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Podpisnici bosta po podpisu pisma o nameri začeli s pogovori o možnem usklajevanju proizvodne in prodajne politike s ciljem doseči čim boljše organizacijsko in poslovno sodelovanje po morebitnem združenju.
Podjetji bosta najprej oblikovali posebno delovno skupino, ki bo pripravila študijo z izračuni sinergijskih učinkov. Temu bo sledilo vrednotenje in izračuni menjalnega razmerja. Delovna skupina bo pripravila tudi vse potrebne dokumente ali pa bo za njihovo pripravo najela zunanje institucije. Skupina bo skrbela tudi, da bo postopek združitve tekel v skladu z zakonodajo.
Matjaž Vehovec, predsednik uprave Ljubljanskih mlekarn pravi, da njegova družba ne namerava nikogar prepričevati, saj bodo študije pokazale ali je združitev upravičena - zadnjo besedo pa bodo imeli lastniki.
Prav prepričati lastnike pa je lahko trd oreh. A Vehovec na neuspeh ni niti pomislil še ni. Še posebej zato, ker so pobudo dali prav Celjani in Vehovec meni, da so v Mlekarni Celeia o združevanju zagotovo razpravljali.
Kako bodo organizirali združeno podjetje bo jasno do poletja, ko bodo končane študije. Mlekarni pa naj bi spojili ob koncu leta. Pri tem naj bi imeli korist tudi potrošniki, saj bi bila ena večja mlekarna cenovno bolj konkurenčna uvoznikom tujih mlečnih izdelkov, še dodaja Vehovec.
V Mlekarni Celeia pravijo, da je povezovanje s konkurenco sicer neizogibno, ne pride pa v poštev združitev za vsako ceno. Nekateri pogoji ljubljanskih mlekarn zanje niso sprejemljivi, vse pa je, kot pravijo, stvar pogajanj. Združitev mlekarn naj bi se zgodila pod dvema pogojema: racionalizaciji proizvodnje in brez večjega odpuščanja delavcev. To pa, glede na prvo pismo o nameri, ni mogoče. Srečko Čater, predstavnik delavcev v nadzornem svetu Mlekarne Celeia, pravi, da pogoji, zapisani v pismu o nameri, pomenijo odpuščanje praktično dveh tretjin delavcev. Na začetku tega leta je bilo v celjski mlekarni zaposlenih 180 delavcev, ppismo o nameri pa predvideva ohranitev le šestdesetih delovnih mest.
Celjani se tudi ne strinjajo, da bi proizvodnjo fermentov prenesli drugam. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob pravi, da proizvodnje v nobenem primeru ne bi krčili, pač pa bi jo racionalizirali, težko pa bi tudi pristali na ukinitev njihove blagovne znamke.
