Noči spreminjamo v dan

Svetlobno onesnaževanje, ki spreminja noč v dan, predstavlja nepotrebno izgubo energije, povzroča težave ljudem in ogroža preživetje nočnih živali. "Tragično je, da danes veliko prebivalcev mest ponoči na nebu ne vidi več Rimske ceste, ampak svetlobo uličnih svetilk, osvetljenih stavb in svetlobnih reklamnih panojev," je ob začetku 7. Evropskega simpozija za zaščito nočnega neba opozoril predsednik Mednarodne zveze z nočno nebo (International Dark Sky Association) Robert L. Gent.

Ni dvoma, da je ponoči nekaj svetlobe potrebno za zagotavljanje varnosti na cestah in ulicah. Vendar pa so ustvarjene potrebe ljudi prerasle v neustavljivo spreminjanje noči v dan. Ob vse večjem osvetljevanju se najmanj 30 odstotkov vse svetlobe zaradi neprimernih luči, ki namesto ulic osvetljujejo nočno nebo, izgubi v vesolje.

Zaradi osvetlitve nočnega neba ni več mogoče opazovati zvezd, moten je človeški bioritem, in negativen je vpliv na floro in favno, je dejal Gent. Ob tem je posebej opozoril na problem ptic selivk, ki se zaustavijo v krožnih letih nad svetlimi mesti, kjer se utrudijo, padejo na tla in poginejo. Prav tako pa svetlobno onesnaževanje ogroža morske želve, ki na osvetljenih obalah ne ležejo jajc.

"Od zmanjšanja svetlobnega onesnaževanja pridobimo vsi, saj se sedaj zaradi nepotrebnega ali neprimernega osvetljevanja veliko energije izgublja v vesolje," je poudaril Gent. Nacionalni koordinator za raziskave na področju energetike na Institutu Jožef Stefan Matjaž Ravnik pa je pojasnil, da zaradi absurdnega svetenja v vesolje letno svet izgubi kar za 1,7 milijarde evrov energije. "Ali ni iracionalno, da 30 do 40 velikih elektrarn na svetu proizvaja elektriko samo za onesnaževanje nočnega neba," je opozoril Ravnik. Ob tem je dodal, da vplivi na klimatske spremembe zaradi nepotrebne energije, pri kateri nastaja ogljikov dioksid, niso zanemarljivi.

Na simpoziju, katerega namen je spodbuditi ukrepanje za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja na četrtino sedanje ravni in doseči sprejetje evropske direktive o zmanjšanju svetlobnega onesnaženja, danes in v soboto 230 strokovnjakov razpravlja o vseh vplivih svetlobnega onesnaženja in o njegovi nesmiselnosti. Na dogodku, na katerem iščejo in opozarjajo na rešitve, ki bi nesmiselno onesnaženje nočnega neba odpravile, kot častni gost sodeluje tudi predsednik odbora Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane Miroslav Ouzky.

Častni pokrovitelj simpozija pa je evropski poslanec Alojz Peterle, ki je uvodoma pozdravil udeležence in poudaril, da več svetlobe ne prispeva k več sreče, ampak pomeni več stresa, ki je nevaren element človeškega življenja. "Zato našim vladam v članicah EU predlagamo, da bi več pozornosti namenjali zaščiti nočnega neba, saj ta pomeni zaščito človeškega življenja, zaščito ljudi, flore in favne," je dejal Peterle, ki je vesel, da je slovenski parlament sprejel nove zakone, ki bodo prispevali k manjšemu onesnaženju neba.