Italija naj bi pripravljala 'napad na evro'

Italijanska vlada očitno naznanja svoj predlog in želi ublažitev strogih meril, ki so bila uvedena za zagotavljanje stabilnosti evra. Cilj je ohraniti olajševalne ukrepe zoper ta mehanizem, ki so bili sprejeti leta 2020 zaradi pandemije, navedbe francoskega ministra  za gospodarske zadeve Bruna Le Maira povzema italijanska La Repubblica. Kot poroča nemški focus.de, se je politik za zaprtimi vrati v Cernobbiu pogovarjal s podjetniki, pri tem pa razkril načrte komisarja  Paola Gentilonija in italijanskega premierja Maria Draghija.

Kritiki menijo, da ideja predstavlja velik napad na stabilnost valute, saj da želi Rim dolgoročno spodkopati stroga merila, ki sicer varujejo evro, a že od vsega začetka gredo v nos zelo zadolženi Italiji. Poskus, da se merila odpravijo, ni prvi, so pa prejšnji propadli zaradi odpora drugih držav. 

Tako imenovani pakt za stabilnost omejuje proračunski primanjkljaj držav članic evra na tri odstotke gospodarske proizvodnje, skupni dolg pa na 60 odstotkov. Da bi se bolje spopadli s posledicami pandemije, so izvajanje teh pravil zamrznili do konca leta 2022. Znova bi jih morali v celoti znova izvajati od leta 2023, kar pa že povzroča glavobol mnogim vladam, zlasti v južni Evropi, ki bi zato želele v nedogled ohraniti trenutno stanje. 

Evropski komisar Gentiloni je že pozval k "prilagoditvi meril novi realnosti. Nasprotovanje s severa želi premagati s "tehničnim trikom", še poroča La Repubblica. Odrezati želijo pravilo, po katerem morajo države evra vsako leto zmanjšati dvajsetino državnega dolga, dokler ne bo dosežena ali bo padla meja  60 odstotkov BDP. Na ta način želijo Gentiloni in Draghi spodkopati strog standard, še posebej, ker je za to potrebna le kvalificirana večina. Če bi se kdo loteval enega od maastrichtskih kriterijev, pa bi bil potreben soglasni dogovor, ki bi ga težko dosegli.

Po kalkulacijah Rima bi lahko "severne države" svojim državljanom še vedno povedale, da kriterij 60 odstotkov ostaja, le v praksi bi bilo "nekoliko drugače". Pravilo bi ostalo neučinkovita lupina brez pomena, saj zloglasno zadolžene države, kot so Italija, Grčija, Španija ali Portugalska, ne bi imele več neposrednega pritiska iz Bruslja za dosledno zmanjševanje svojih dolgov. 

Nemški Focus ocenjuje, da so idejam v Parizu očitno naklonjeni, sicer bi Le Maire o njih v Cernobbiju govoril drugače. Ugotavljajo, da bi najbrž tudi predsednik Emanuel Macron lahko v času pred ponovnimi volitvami prihodnje leto potreboval malo več finančnega manevrskega prostora. Po poročanju italijanskih medijev sta Macron in Draghi na svojem srečanju v Marseillu že razpravljala tudi o možnih spremembah pakta za stabilnost evra.

Draghi, nekdanji predsednik ECB in sedanji vodja vlade v Rimu, je medtem najbrž pripravljen uporabiti vse mogoče manevre, da razbremeni finančni pritisk na svojo državo. Italijo je namreč pandemija covida-19 močno prizadela in gospodarstvo se zdaj trudi, da bi se postavilo na noge. 

Draghi je tudi vodja pisane večstrankarske koalicije, ki pokriva skoraj celoten politični spekter države, kar pomeni, da je interesov, ki jih je treba zadovoljiti, izjemno veliko. Da je situacija še slabša, so pred vrati volitve v 20 mestih, med drugim v Rimu, Milanu, Neaplju in Torinu.

V Rimu sicer želijo, po poročanju medijev, pred konkretnejšimi koraki počakati na volitve v Nemčiji. Trenutno je namreč preveč negotovo napovedovati, kakšna bo Nemčija po Angeli Merkel, ki za italijanske želje ni imela pretiranega posluha. 

V Rimu pričakujejo, da bo volitvam sledilo mučno sestavljanje koalicije, zato naj bi ocenjevali, da bi lahko spremembe zahtevali šele decembra. A medtem ne bodo počivali.  Finančni minister Daniele Franco naj bi na srečanju s kolegi iz EU (Ecofin) prihodnji petek v Ljubljani preveril, kako na načrte Rima gledajo njegovi kolegi.