Istrabenz v stečaj že do konca tedna?

Moratorij na odplačevanje Istrabenzovih kreditov, ki so ga banke decembra odobrile upravi Igorja Bavčarja, naj bi se iztekel konec marca. Do takrat pa bi se Bavčarjeva uprava morala z bankami dogovoriti za reprogramiranje dolgov, ki pa so ga banke po pisanju spletnega portala Žurnal24 že zavrnile. Razlog pa naj bi bil v tem, da predlog rešuje položaj lastnikov in ne družbe. Bavčarjeva uprava naj bi zdaj do sredine tedna pripravila nov predlog, sicer naj bi sledil Istrabenzov stečaj, piše spletni portal.

Uprava je sicer tudi nadzornemu svetu že predstavila proces dolgoročne konsolidacije poslovanja Istrabenza, ki poteka skozi pogovore s poslovnimi bankami, upnicami družbe. Bankam je predlagala sestavo konzorcija predstavnikov bank upnic, ki vključuje banke na ravni holdinga in odvisnih družb. Proces, ki ga je uprava začela decembra lani, po oceni uprave poteka uspešno in bo predvidoma trajal do marca, so že januarja sporočili z Istrabenza.

Predlog naj bi reševal položaj lastnikov ne pa družbe

Banke naj bi predlog uprave Istrabenza zavrnile, ker rešuje položaj lastnikov in ne družbe. V kolikor sedaj uprave ne bo pripravila novega predloga, bi banke lahko zahtevale tudi stečaj podjetja. Po pisanju spletnega portala Žurnal24 bi se to lahko zgodilo še pred petkovo sejo nadzornega sveta.

Razprodaja premoženja

Odprodaja premoženja je sicer zadnja stvar, ki bi si jo v družbi želeli. V primeru stečaja pa bi se na trgu po ugodni ceni znašle vse naložbe Istrabenza. Nekatere tudi strateškega pomena za državo. Kot so povedali nadzorniki, še vedno verjamejo, da so trenutne tržne cene nekaterih Istrabenzovih naložb posledica velike negotovosti, ki spremlja finančno in gospodarsko krizo in se bodo z izboljšanjem stanja v finančnem sistemu in gospodarstvu ustrezno zvišale, s tem pa se bo popravilo tudi razmerje med kapitalom in dolgom koprskega holdinga.

Bodo banke vstopile v lastništvo podjetja?

Ena izmed rešitev za Istrabenz bi bila tudi, če bi banke preko terjatev vstopile v lastništvo družbe. To možnost je že pred časom napovedal tudi minister za finance Franci Križanič. So pa banke zato bolj previdne glede takšnih odločitev, praviloma je vstop v lastništvo zadnja možnosti, ki jo izkoristijo. V NLB na primer pravijo, da so načelno do vstopa v lastništvo podjetij zadržani in „praviloma pride v poštev, ko so vse ostale možnosti izčrpane“. Da praviloma ne vstopajo v lastniške strukture podjetij preko terjatev, pravijo tudi v NKBM.

Vlada ne bo pomagala

Že pred časom pa sta svoje na to temo povedala tudi že minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in premier Borut Pahor. Že januarja je Pahor povedal, da vlada na trenutni stopnji razvoja dogodkov glede Istrabenza ne bo posegala, s tem je podprl izjavo Lahovnika, da se ne bo vpletal v reševanje Istrabenza. Lahovnik je sicerje izrazil tudi pričakovanje, da banke, ki so v državni lasti, ne bodo prevzemale dodatnih tveganj pri "nasedlih" naložbah.