Koronavirus spreminja delo, navade, dogodke: 'Tehnologije so na voljo, treba jih je izkoriščati'

Ko so imeli organizatorji že vse pripravljeno za letošnji dogodek, je tudi Slovenijo dosegel izbruh koronavirusa. Zaradi nujnih preventivnih ukrepov je postalo takoj jasno, da Inorbita, kot ga obiskovalci poznajo, letos ne bo.

"Pri organizaciji mednarodne konference večina stroškov nastane še pred samo izvedbo dogodka, tako da 90 odstotkov vseh predvidenih stroškov je nastalo, še preden se je pojavila trenutna situacija," pravi direktor RedOrbita Andraž Štalec.

Zato je organizatorjem preostalo dvoje - ali se sprijaznijo z izgubo in vržejo puško v koruzo ali pa se sprijaznijo z izgubo in dogodek vseeno pripravijo. Odločili so se, da konferenco izvedejo po začrtanem programu, vseh 58 seans z različnimi govorniki, a na spletu.

"Odziv je bil izredno pozitiven – tako udeležencev kot govorcev, vsi so podprli idejo, da dogodek preselimo na splet," pravi Štalec.

Tri dni, da iz dogodka nastane spletna konferenca

"Je pa bil to izredno velik organizacijski zalogaj. Imeli smo tri dni, da konferenco tehnično in organizacijsko spremenimo tako, da se zdaj odvija kot spletni dogodek. Ekipa je praktično delala 24 ur na dan," nadaljuje sogovornik.

Kot pojasnjuje, so se odločili vztrajati, ker so ugotovili, da lahko udeležencem tudi na ta način zagotovijo kvalitetno vsebino, pa tudi, ker s tem pošiljajo pomembno sporočilo: "Ko smo se pogovarjali z govorci in udeleženci, smo prišli do ugotovitve, da je eno prvih področij, kjer nikakor ne smemo dovoliti, da se svet ustavi, izobraževanje. Ker če se bomo nehali izobraževati in bomo prekinili vse to, ne bo napredka. Mislim, da nam kljub trenutnemu stanju tehnologija omogoča, da večina našega življenja teče naprej precej normalno."

Prepričan je tudi, da smo v situaciji, ki bo imela dolgotrajne učinke: "Mislim, da se bo tudi v prihodnje, ko se bo situacija umirila, velika večina poslovnih stvari precej več odvijala preko digitalnih tehnologij."

Koronavirus je tako "velika učna ura", se strinja sogovornik: "Vsi poslovni subjekti se bomo morali situaciji prilagoditi in se iz nje učiti."

Spremenili pa se bodo tudi vzorci posameznikov. Med drugim tudi zato, ker bomo imeli v tem času možnost osvajati nova znanja preko spleta. Da so ljudje zato odprti, ugotavlja tudi Štalec, saj je bil odziv na selitev konference na splet izjemno pozitiven: "Prijavili so se ljudje, ki sicer ne bi fizično prišli v Portorož, zdaj pa lahko sodelujejo."

Spletno mreženje

V naboru sodobnih orodij so našli tudi rešitev za dimenzijo tovrstnih dogodkov, ki je včasih za udeležence še bolj pomembna od same vsebine - mreženje. "Vsebina je torej popolnoma enaka. Nekaj vpliva je seveda na druženje in mreženje, ampak na LinkedInu smo vzpostavili skupino, v katero smo povabili vse predavatelje in udeležence in tam je že pred konferenco potekala izmenjava informacij, znanj, komunikacija med udeleženci in predavatelji … Upal bi si celo reči, da je boljša, kot bi bila ob samem dogodku, saj predavatelji aktivno odgovarjajo in pomagajo udeležencem. Mislim, da smo 80 do 90 odstotkov tistega, kar bi ponudili v fizičnem svetu, uspeli prenesti v digitalno okolje," pravi sogovornik.

Zato tudi organizatorjem podobnih dogodkov, ki so se zdaj zaradi koronavirusa znašli v težavah, svetuje, da uberejo podobno pot: "Tehnologije so na voljo, treba jih je samo bolje izkoriščati, iskati priložnosti in rešitve, ki jih ponujajo. Vsi skupaj se moramo počasi naučiti, da je to neka nova realnost. Narobe je, da se svet ustavi, življenje mora naprej. Seveda pa moramo dosledno upoštevati realnost situacije in se torej ne moremo srečevati v živo. Lahko pa komunikacija še naprej nemoteno poteka po digitalnih poteh."

Razmisliti bomo morali o ravnovesju med poslovnim in zasebnim

Na Inorbitu letos govorci razmišljajo o tem, kako bo digitalna tehnologija in vse, kar digitalni svet predstavlja, v prihodnjih letih vplivalo na vedenje potrošnikov, na odnos med potrošnikom in naročniki, kaj lahko pričakujemo, kako se navade potrošnikov spreminjajo in kako se morajo podjetja temu prilagoditi.

Bodo pa morali igralci na tem področju, še posebej v aktualnem obdobju, razmisliti tudi o dogajanju na "lastnem dvorišču". Ne le o transformaciji poslovnega modela, ampak tudi o lastnem poslovnem okolju. "Velik poudarek je na vzdrževanju ravnovesja med delom in prostim časom. Kako torej v sodobnem času, ko smo vseskozi priklopljeni, najti razmerje med počitkom, nestresnim okoljem in delom, kako menedžirati zaposlene ...," pravi sogovornik.

Gre za temo, s katero se te dni soočajo tudi številni Slovenci, ki delajo od doma, mnogi so se v tej situaciji znašli prvič. Veliko jih ugotavlja, da gre za stresen proces, ki je v praksi precej manj privlačen kot v teoriji. Ker se je v tej situaciji zdaj znašlo res veliko ljudi, bo izbruh koronavirusa tudi dobra učna ura za razmislek o optimalnih načinih dela in izkoriščanja prostega časa.

"Digitalno okolje nas sili v to, da smo vedno povezani, kar je seveda pozitivno, ampak na drugi strani se meja med delom in zasebnim življenjem zelo briše in kažejo se tudi nekateri negativni trendi in vplivi," opozarja Štalec.