Inflacija v evrskem območju se bliža vrhuncu, strah pred nemiri v Afriki

ECB ocenjuje, da se inflacija v območju z evrom bliža vrhuncu. De Guindos meni, da se bo začela zniževati v drugi polovici leta. "Kljub temu bo inflacija visoka tudi v zadnjem četrtletju," je dejal omenjeni funkcionar, pri čemer ECB za zadnje tri mesece leta 2022 trenutno napoveduje štiriodstotno inflacijo.

Inflacija v območju z evrom je marca dosegla rekordnih 7,4 odstotka, kar je sicer precej višje od dvoodstotnega cilja Evropske centralne banke.  

Inflacija v Nemčiji aprila na najvišji ravni v štirih desetletjih

Tudi v Nemčiji so se cene življenjskih potrebščin aprila na letni ravni zvišale za 7,4 odstotka, je danes objavil nemški statistični urad Destatis. Inflacija je bila nazadnje višja v Zvezni republiki Nemčiji jeseni 1981, in sicer na račun iransko-iraške vojne.

Marca je bila inflacija v Nemčiji 7,3-odstotna. Največje evropsko gospodarstvo tako v zadnjih dveh mesecih beleži najvišjo stopnjo inflacije od združitve Nemške demokratične republike (oz. Vzhodne Nemčije) in Zvezne republike Nemčije (oz. Zahodne Nemčije) leta 1990.

"Od začetka vojne v Ukrajini so se znatno zvišale zlasti cene energije," so sporočili iz Destatisa. Po podatkih Destatisa so se cene energije na letni ravni zvišale za 35,3 odstotka, medtem ko so se stroški hrane aprila zvišali za 8,5 odstotka.

Nemčija je tako kot številne njene evropske sosede zelo odvisna od dobave ruskega plina za pokrivanje svojih energetskih potreb. Po ruski invaziji Ukrajine so cene energije poskočile, morebitna prekinitev dobave energentov s strani Rusije pa bi lahko še dodatno povečala inflacijo. Ruski energetski velikan Gazprom je v sredo že prekinil dobavo zemeljskega plina v Poljsko in Bolgarijo, ker nista plina plačevali v rubljih.

Poleg vojne v Ukrajini inflacijo krepijo tudi ozka grla v dobavnih verigah, ki so nastala kot posledica pandemije covida-19.

Zaskrbljenost v Afriki zaradi dvojnega učinka višjih stroškov

Rast cen hrane in energije pa bi lahko vodila v družbene nemire v Afriki, pa je danes posvaril Mednarodni denarni sklad (IMF). Kot ugotavlja, se je v večini držav južno od Sahare gospodarska rast v primerjavi z lanskim letom že upočasnila, ta upočasnitev pa se bo še povečala zaradi naraščajočih cen žit in goriva.

"Vojna v Ukrajini je povzročila močno povišanje cen energije in hrane, kar bi lahko ogrozilo prehransko varnost v regiji, povečalo stopnjo revščine, poslabšalo dohodkovno neenakost in morda povzročilo socialne nemire," je sklad zapisal v svoji letni regionalni napovedi za Afriko.

Vodja IMF za področje Afrike Abebe Aemro Selassie je za tiskovno agencijo AFP pojasnil, da je "zelo zaskrbljen" zaradi dvojnega učinka višjih stroškov hrane in goriva, kar še posebej občuti velika večina afriških držav, ki niso izvoznice nafte ali plina. "To je šok, ki je lasersko usmerjen v najrevnejše," je dejal.

Nevarnost 'stagflacije'

Medtem pa je Svetovna banka v torek opozorila, da so od začetka ruskega napada na Ukrajino precej poskočile cene energije, ki bi lahko ostale "na zgodovinsko visoki ravni" do leta 2024 in tako ogrozile gospodarsko rast.

"Gre za največji šok od 70. let prejšnjega stoletja," je dejal podpredsednik Svetovne banke, pristojen za pravično rast, finance in institucije, Indermit Gill. Šok, zaradi katerega naj bi se cene energije letos zvišale za 50 odstotkov, še poslabšujejo trgovinske omejitve ter naraščajoče cene hrane, goriva in gnojil.

"Zaradi teh razmer se pojavlja nevarnost stagflacije," je ob objavi obetov za blagovni trg na strah pred obdobjem upočasnjene gospodarske rasti in istočasno višje inflacije opozoril Gill.