Inflacija ušla izpod nadzora

Podobno kot oktobra so se tudi v novembru cene v povprečju občutneje povišale. Cene življenjskih potrebščin so bile namreč novembra v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju višje za 0,9 odstotka, v enakem obdobju lani pa 0,3 odstotka. Od začetka leta do konca novembra pa so se dvignile za 5,2 odstotka, kar je več kot dvojno od lanskoletnega dviga, ko so se cene v enakem obdobju lani dvignile le za 2,3 odstotka.

V novembru se je blago v povprečju podražilo za 1,2 odstotka, medtem ko so bile storitve dražje za 0,3 odstotka. Medtem ko so se cene storitev v preteklih dveh mesecih v povprečju pocenile, smo novembra znova zabeležili njihovo povišanje. Med storitvami so se novembra najbolj podražile gostinske storitve, ki so se podražile za 2,6 odstotka.

Novembra je statistični urad podražitve zabeležil v skupinah obleke in obutve, stanovanj, prevoza ter gostinskih in nastanitvenih storitev, pri cenah raznovrstnega blaga in storitev, stanovanjske opreme ter rekreacije in kulture.

Letošnja rast cen že 5,7 odstotna

Kot so sporočili z urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), so več kot polovico povišanja cen v novembru prispevale podražitve tekočih goriv. Po podatkih SURS je dvig cen tekočih goriv v novembru k inflaciji prispeval 0,5 odstotne točke, relativno velik pa je bil tudi prispevek sezonskih vplivov, saj so dražja obleka in obutev k inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke. Letošnja rast cen tako znaša 5,7 odstotka, dvanajstmesečno povprečje rasti cen pa je na ravni 3,4 odstotka.

Na UMAR-ju ugotavljajo, da je bil novembrski prispevek rasti cen goriv najvišji v zadnjih dveh letih, kar je posledica dviga cen nafte na raven preko 95 dolarjev za sodček. Ker je Slovenija zaradi relativno večje porabe tekočih goriv bolj izpostavljena spremembam cen nafte na svetovnem trgu, je vlada v preteklosti s prilagajanjem trošarin blažila vplive nihanja cen nafte na inflacijo v Sloveniji.

Učinki obeh poglavitnih dejavnikov inflacije v Sloveniji - rasti cene nafte na mednarodnih trgih ter rasti cen hrane na mednarodnih trgih - so po oceni finančnega ministrstva začasni, njihov vpliv na inflacijo pa bo postopoma prenehal v prvi polovici leta 2008. Medtem ko je učinek šoka podražitve nafte še vedno navzoč in vpliva na inflacijo, pa se je rast cen hrane v tem mesecu umirila, na ministrstvu za finance komentirajo podatke o 0,9-odstotni inflaciji v novembru.

Letošnja gospodarska rast v Sloveniji temelji na investicijah in izvozu in naj bi se po napovedih vseh relevantnih institucij v prihodnjih dveh letih nekoliko upočasnila. Pri tem se bodo javnofinančni odhodki, izraženi kot delež BDP, še naprej zniževali, rast državne potrošnje pa bo razmeroma nizka, napovedujejo na ministrstvu.

Rast cen hrane na mednarodnih trgih je letos v Sloveniji še posebej neugodno vplivala na inflacijo, in sicer zaradi sezonskega vpliva proizvodov, ki so prišli na trg v aprilu in maju v evrih, poleg tega pa tudi zaradi povečanja cen hrane v drugem polletju, ki je sovpadalo z iztekom obdobja, v katerem so se trgovci zavezali, da ne bodo dvigovali cen.

NSi: Visoka inflacija ni samo slovenski problem

V poslanski skupini NSi so zaskrbljeni nad inflacijo, je poudaril Jožef Horvat. Opažajo pa, da to ni samo slovenski problem, ampak se z njim srečuje celotna Evropa oziroma Evropska monetarna unija. Kot navaja Horvat, so pred nekaj dnevi dobili podatke, da se tudi nemško gospodarstvo sooča s tri odstotno inflacijo, kar je zanje najvišja inflacija v zadnjih 13-ih letih. "Po našem vedenju ima vlada minimalne možnosti vpliva na inflacijo in je praktično vse že porabila,“ je povedal.