"Pričakujemo, da se bo inflacija v evrskem območju še naprej zniževala," je na spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Washingtonu glede na objavo na spletni strani ECB dejala predsednica ECB.
Kot je opozorila, pa "te obete še vedno spremlja precejšnja negotovost, ki vključuje tako pozitivna kot negativna tveganja".
Višja rast plač od pričakovane bi lahko po njenih besedah ohranila višjo stopnjo inflacije, medtem ko bi se zaradi napetosti na finančnih trgih ali hitro padajočih cen energentov lahko še naprej zniževala.
Marca so se cene življenjskih potrebščin v evrskem območju na letni ravni povečale za 6,9 odstotka, kar je manj kot februarja, ko so porasle za 8,5 odstotka. To je bila najnižja stopnja inflacije, zabeležena v zadnjem letu, in precej nižja od najvišje stopnje 10,6 odstotka, zabeležene oktobra lani, navaja AFP.
Zaradi izjemno visoke inflacije, ki jo je povzročilo močno povišanje stroškov energije, je ECB začela rekordno hitro zviševati obrestne mere. Toda nedavni pretresi v bančnem sektorju so povzročili zaplete in okrepili pozive k umiritvi zviševanja obrestnih mer.
V najnovejših napovedih je ECB za leto 2023 napovedala povprečno 5,3-odstotno letno stopnjo inflacije, kar je še vedno precej nad dvoodstotnim ciljem. Prihodnje leto naj bi inflacija padla na 2,9 odstotka, leta 2025 pa na 2,1 odstotka.
Vasle: Nadaljevati je treba vse ukrepe za zniževanje inflacije
Vasle in državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah sta izpostavila stabilne obete za Slovenijo.
Kot je povedal Vasle, so se po treh zahtevnih letih letos vrnili k osnovnim temam Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. Tako so obravnavali predvsem teme, povezane z gospodarsko rastjo, inflacijo in finančno stabilnostjo. "Čeprav je pričakovati umirjanje gospodarske rasti, so se besede, kot je recesija, umaknile z dnevnega reda," je dejal.
Tudi Slovenija bo po pričakovanjih letos dosegla skromnejšo gospodarsko rast, a bo ta ostala robustna. Pretresi na mednarodnih finančnih trgih na Slovenijo po Vasletovih besedah niso imeli pomembnejšega vpliva. Pri tem je izpostavil ugodne razmere na trgu dela.
IMF je v nedavno objavljeni najnovejši napovedi Sloveniji za letos napovedal 1,6-odstotno gospodarsko rast. V primerjavi s predhodno oceno jo je poslabšal za 0,2 odstotne točke. Za leto 2024 državi napoveduje 2,1-odstotno rast. Povprečna inflacija naj bi letos dosegla 6,4 odstotka.
Kot je v izjavi za STA poudarila državna sekretarka Prah, gre za "razmeroma pozitivne" napovedi. "Zavedamo pa se visoke inflacije, tudi energetska kriza je pustila posledice," je dodala.
Tudi Vasle je poudaril, da inflacija ostaja velik izziv. "V skoraj celotnem razvitem svetu je še naprej visoka. Dejavniki, ki so v ozadju inflacije, se v nekaterih primerih celo krepijo," je dejal. Nadaljnje zviševanje obrestnih mer bo po njegovih ocenah odvisno od prihodnjih razmer na finančnih trgih.
"Prav finančni trgi so prišli v ospredje tukajšnjih razprav, saj smo bili v zadnjem času priča več pretresom. Ostati želimo zelo pozorni, da ti izzivi in težave, ki so bile posledica slabega vodenja in upravljanja bank, ne bodo preveč prispevali k novim sistemskim tveganjem," je dejal.
Pozornost so namenili tudi vprašanju, kako zagotoviti, da bodo bolj zadolžene države še naprej sposobne odplačevati dolgove. Če bi zašle v plačilno nesposobnost, je po Vasletovih besedah nujno zagotoviti nadzorovano prestrukturiranje dolgov.
Kot je dodala Prah, bodo prizadevanja še naprej usmerjena tudi v odpravljanje ekstremne revščine. "Svetovna banka se ob tem zaveda novih ciljev, ki jih je treba doseči, kar zahteva tudi zajetna finančna sredstva. Med temi cilji so predvsem prehod v trajnostno gospodarstvo, odpravljanje posledic podnebnih sprememb in izboljšanje vključenosti vseh družbenih skupin," je dejala.
Slovenija je sodelovala tudi na okrogli mizi o Ukrajini. IMF in Svetovna banka sta se zavezala nadaljnji pomoči tej državi v boju proti ruski agresiji. "Tudi Slovenija seveda še naprej podpira Ukrajino in ji bo pomagala po svojih močeh," je dejala Prah.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.