Inflacija na letni ravni več kot 10-odstotna. Kaj se je najbolj podražilo?

Do pospešitve inflacije prihaja po tem, ko so se cene življenjskih potrebščin maja na letni ravni v povprečju zvišale za 8,1 odstotka, na mesečni pa za dva odstotka.

Kot so sporočili s Statističnega urada RS (Surs), so se življenjske potrebščine v enem letu podražile za 10,4 odstotka. Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,1 odstotka, cene storitev pa za 5,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5  odstotka, trajno blago za 10,5  odstotka in poltrajno blago za 2,9  odstotka.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv (2,1 odstotne točke): plin se je podražil za 49,4  odstotka, toplotna energija za 43,6  odstotka in električna energija za 29,4  odstotka. Sledile so višje cene naftnih derivatov in 12,8-odstotna podražitev hrane; vsaka izmed teh dveh skupin je inflacijo dvignila za 1,9 odstotne točke. Cene tekočega goriva so se zvišale za 54,6 odstotka, goriv in maziv za osebna vozila pa za 34,5  odstotka. Med hrano so izstopale podražitve kruha in izdelkov iz žit (za 16,2  odstotka) ter mesa (za 12,9  odstotka).

Cenejše kot pred letom dni so bile storitve iz skupine komunikacije (za 5,3  odstotka) in so letno raven inflacije ublažile za 0,2 odstotne točke

Golob del odgovornosti za visoko inflacijo pripisuje Janševi vladi

Predsednik vlade Robert Golob je posvaril pred inflacijskimi pritiski, ki jih bomo deležni v naslednjih mesecih. Ob tem je bil kritičen do prejšnje vlade, ki da je fiktivno nižala inflacijo, s tem ko je npr. zamrznila cene naftnih derivatov, ne da bi se vprašala, od kje bomo dobili razliko in kako jo bomo pokrili, in odpravila plačevanje omrežnin, kar bo prav tako treba povrniti.

"S takimi umetnimi ukrepi, ki so tudi nevzdržni, več kot za mesec ali dva, smo se znašli v situaciji, da je do zdaj bila inflacija umetna znižana. Resnica je precej drugačna," je premier danes poudaril v izjavi za medije ob robu vrha zveze Nato v Madridu.

Inflacija je sicer po njegovih pojasnilih ena glavnih tem na srečanjih evropskih voditeljev. Nekatere države v EU imajo že 20- in večodstotno inflacijo, redke so tiste z enoštevilčno. "Tudi napovedi za naprej niso dosti boljše, ker se noben inflatorni pritisk oz. vzrok zanj še ni odpravil," je dejal.

Kot je dejal Golob, je draginja ena glavnih tem, ki jih ima vlada na vidiku. "Ukrepati bomo morali," je še dodal. Po napovedih bo sicer vlada v petek odločala o ukrepih v boju z draginjo.

Gibanje cen v prvi polovici leta

Cene življenjskih potrebščin so se v prvi polovici leta zvišale za 8,2 odstotka (v istem obdobju prejšnjega leta je bilo zvišanje 2,8-odstotno).

Najbolj so se dvignile cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 16,9  odstotka). Sledile so višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 10,5 odstotka), prevoza (za 10,1 odstotka) ter rekreacije in kulture (za 9,5  odstotka).

V prvi polovici leta so se znižale le cene v skupini komunikacije (v povprečju za 1,4  odstotka).

Mesečna inflacija 2,7-odstotna
Veljati je prenehala večina ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov, zato so se pričakovano najbolj zvišale cene električne energije (za 53,9 odstotka); njihov prispevek k mesečni inflaciji je bil 1,6 odstotne točke. Za 0,4 odstotne točke so inflacijo zvišali dražji počitniški paketi (za 10,4  odstotka), za 0,3 odstotne točke višje cene hrane (za 1,6  odstotka), za po 0,1 odstotne točke pri vsaki skupini pa še tekoča goriva (za 9,7  odstotka), novi avtomobili (za 2,1 odstotka), gospodinjsko pohištvo (za 2,4 odstotka), druge storitve v zvezi z osebnimi avtomobili (za 3,9  odstotka), restavracije in hoteli (za en odstotek) ter raznovrstno blago in storitve (za 0,9  odstotka).

Mesečno inflacijo se nekoliko ublažile (po 0,1 odstotne točke vsaka skupina) nižje cene oblačil in obutve (za en odstotek) ter dizelskega goriva (za 2,5  odstotka).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 10,8-odstotna (v prejšnjem juniju 1,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila 2,3-odstotna (prejšnji mesec 2-odstotna).

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 13,4 odstotka, cene storitev pa za 5,8 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 17,2 odstotka, trajno blago za 9,1 odstotka in poltrajno blago za 3,6 odstotka.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU maja 2022 8,1-odstotna (mesec prej 7,4  odstotka) in v državah članicah EU 8,8-odstotna (mesec prej 8,1-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (5,8-odstotna), najvišja v Estoniji (20,1-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 8,7  odstotka.