Inflacija maja na letni ravni še pospešila in dosegla 8,1 odstotka

Medletna primerjava kaže, da so se cene blaga v iztekajočem se mesecu v povprečju zvišale za 9,8 odstotka, cene storitev pa za 4,8 odstotka, je objavil državni statistični urad. Blago dnevne porabe se je podražilo za 11,8 odstotka, trajno blago za 9,2 odstotka in poltrajno blago za 3,3 odstotka.

K letni inflaciji so največ, 1,9 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov. Tekoča goriva so se podražila za 42,6 odstotka, dizelsko gorivo za 40,6 odstotka, bencin pa za 34,8 odstotka. Veliki vpliv je imela tudi podražitev hrane – cene so šle navzgor za 11,1 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo 1,7 odstotne točke.

Stanovanjska in gospodinjska oprema ter izdelki za tekoče vzdrževanje stanovanj so se podražili za 10,5 odstotka in k inflaciji prispevali 0,8 odstotne točke. Podražitve avtomobilov, ki so nanesle 11,1 odstotka, ter izdelkov in storitev iz skupine rekreacija in kultura, ki so bile 5,9-odstotne, so inflacijo zvišale po 0,6 odstotne točke. 0,5 odstotne točke vpliva so imele še podražitve gostinskih storitev. Te so se podražile za devet odstotkov.

V primerjavi z majem lani je bila električna energija cenejša za 15,8 odstotka in je inflacijo znižala za 0,6 odstotne točke, še za 0,3 odstotne točke so jo ublažile pocenitve telefonskih storitev. Cene teh so šle navzdol za 6,3 odstotka.

Banka Slovenije: Vojna v Ukrajini dodatno krepi inflacijo

Ruska vojaška agresija v Ukrajini in z njo povezane sankcije se po navedbah Banke Slovenije v slovenskem gospodarstvu odražajo v omejenem obsegu. "Šok se odraža predvsem v visoki rasti cen energentov in surovin, kar prek naraščanja uvoznih cen dodatno krepi inflacijo," so zapisali po objavi majske inflacije v Sloveniji in območju z evrom.

"Učinki ruske vojaške agresije v Ukrajini in posledičnih sankcij se za sedaj odražajo predvsem v visoki rasti cen energentov in surovin. Ta je ključno prispevala k ponovni krepitvi domače inflacije v maju na 8,7 odstotka, pri čemer poudarjamo tudi visoko rast cen hrane," so zapisali v centralni banki, ki je del Evrosistema, katerega cilj je ohranjanje stabilnosti cen.

Letna inflacija v območju evra maja na novem rekordu

Inflacija v evrskem območju je maja po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat v letni primerjavi dosegla 8,1 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke več kot aprila. Daleč največji razlog za visoko inflacijo so cene energije. Cene energentov so v območju evra ta mesec medletno porasle za 39,2 odstotka. Sledile so cene hrane, alkohola in tobačnih izdelkov, ki so se zvišale za 7,5 odstotka, pri čemer je bila nepredelana hrana dražja za 9,1 odstotka, predelana hrana, alkohol in tobačni izdelki pa za 7,0 odstotka.

Cene neenergetskega industrijskega blaga so se medletno zvišale za 4,2 odstotka, storitve pa so se podražile za 3,5 odstotka. Letna inflacija brez energentov je bila tako precej nižja. Dosegla je 4,6 odstotka. Če pa iz nje izločimo tako cene energentov kot hrane, alkohola in tobačnih izdelkov, se je ustavila pri 3,8 odstotka.

Najvišjo letno inflacijo so imele maja po podatkih, ki upoštevajo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, Estonija (+20,1 odstotka), Litva (18,5 odstotka) in Latvija (+16,4 odstotka). V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin maja po tej metodologiji zvišale za 8,7 odstotka. V največjem evrskem gospodarstvu, Nemčiji, je bila inflacija prav tako 8,7-odstotna, v Španiji 8,5-odstotna, v Italiji 7,3-odstotna, v Franciji pa 5,8-odstotna. Najnižjo letno inflacijo so po podatkih Eurostata zabeležili na Malti, in sicer 5,6-odstotno.

Mesečna stopnja inflacije v območju z evrom je medtem maja dosegla 0,8 odstotka. Najvišja je bila v Latviji (+3,6 odstotka), najnižja pa na Nizozemskem, kjer so pravzaprav zabeležili deflacijo (-0,8 odstotka). V Sloveniji so se cene na mesečni ravni zvišale za dva odstotka.