V Sloveniji bomo po napovedih Banke Slovenije v zadnjem letošnjem četrtletju zabeležili 3,5-odstotno letno stopnjo inflacijo, prihodnje leto pa naj bi se znižala na 2,5 odstotka in na tej ravni ostala tudi leta 2006. Država naj bi beležila zmerno gospodarsko rast, saj naj bi medletna stopnja rasti letos in prihodnje leto znašala 3,8 odstotka, v letu 2006 pa štiri odstotke. Osnovni scenarij kaže, da je evro mogoče prevzeti z začetku leta 2007, morebitne napake v tem obdobju pa bi bile zelo drage, saj bo premalo časa za njihovo popravljanje. "Izguba možnosti za vstop leta 2007 pomeni izgubo te možnosti za več let naprej," je opozoril guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
Guverner je na novinarski konferenci, na kateri je predstavil poročilo o denarni politiki, dejal, da na to kažejo reakcije v širšem evropskem prostoru, saj večjega zanimanja za širitev evroobmočja ni. Na zunanje vplive, kot so vse višje cene nafte, moramo pravočasno reagirati in zmanjšati njihove vplive na gospodarsko rast, inflacijo in tekoči račun, kot tri najbolj pomembne pokazatelje stabilnosti gospodarstva.
Hkrati pa moramo po njegovih besedah poskrbeti za notranje vplive. Vse politike morajo delovati usklajeno, pri čemer v centralni banki računajo tudi na nadaljevanje strukturnih reform za povečanje konkurenčnosti.
Vztrajanje pri stabilnem tečaju
Banka Slovenije bo vztrajala pri stabilnem tečaju. Če bodo politike usklajene, bo to pomenilo, da taka politika tečaja ne bo imela negativnih učinkov. Če pa do te uskladitve ne bi moglo priti, bo stabilnost tečaja povzročala bistveno močnejšo realno depreciacijo in s tem večji pritisk na učinkovitost oz. konkurenčnost podjetij, predvsem tistih, ki so vezana na mednarodno trgovanje oz. menjavo, je opozoril Gaspari.
Primanjkljaj se bo postopoma začel izboljševati
V centralni banki pri napovedih gospodarskih gibanj pričakujejo ugodno in uravnoteženo gospodarsko rast, nadaljnjo zniževanje inflacije in nekoliko poslabšan tekoči račun v plačilni bilanci. Slovenija beleži trenutno zmeren primanjkljaj, kljub uravnoteženosti v prvi polovici letošnjega leta pa letos in v naslednjih letih napovedujejo primanjkljaj tekočega računa okoli enega odstotka bruto domačega proizvoda. Ta se bo v letu 2005 verjetno še poslabšal, nato pa se bo začel postopoma izboljševati. Glavni razlog za to je višja rast realnega uvoza kot izvoza (zaradi večjega domačega trošenja in investicij), stabilizacija tolarja in nekoliko slabši pogoji menjave, ki se bodo počasi začeli izboljševati.
