Banka Slovenije bolj optimistično kot Umar

V poročilu o cenovni stabilnosti so v Banki Slovenije (BS) Sloveniji za letos napovedali 1,3-odstotno gospodarsko (rast BDP) rast in 1,6-odstotno inflacijo. Guverner banke Marko Kranjec, ki je na novinarski konferenci predstavil napovedi, je še povedal, da bo osebna potrošnja stagnirala, javna poraba pa bo narasla za 0,5 odstotka. Izvoz se bo povečal za pet odstotkov, uvoz pa za tri odstotke. V letu 2011 naj bi bila rast BDP (gospodarska rast) 1,8-odstotna, leta 2012 pa 2,9-odstotna. Inflacija pa naj bi bila leta 2011 1,4-odstotna, leta 2012 pa dvoodsotna.

Večji problem je brezposelnost, ki bo še naraščala, letos za okoli 2,3 odstotka. Tako bo osemodstotna, najvišjo raven pa naj bi dosegla v začetku leta 2011. Težava na tem področju bi lahko bila v trajni porasti brezposelnosti (povečanje strukturne brezposelnosti).

Tveganja za nižjo gospodarsko aktivnost so glavna zaradi morebitnih nadaljnjih težav v gradbeništvu, zaradi trajnega porasta brezposelnosti, razdolževanja bank in ostrejših kreditnih standardov. Poleg tega pa tudi v primeru nezadostne ali neverodostojne konsolidacije javnih financ.

Dejavniki, ki bi lahko okrevanje pospešili, pa so: obsežnejša obnova zalog, vlaganje v infrastrukturo in znižanje negotovosti.

Ocena glede primanjkljaja je boljša od Evropske komsije

V Banki Slovenije ocenjujejo, da bo proračunski primanjkljaj letos znašal okoli 5,7 odstotka, kar je bolj optimistično od napovedi Evropske komisije, ki je za Slovenijo napovedala okoli sedemodstotni primanjkljaj. Delež dolga pa naj bi se povečal na okoli 40 odstotkov, kar je kar precejšnje povečanje, glede na to, da je ta leta 2008 znašal 23 odstotkov, je opozoril guverner BS.

Tako dolg kot primanjkljaj presegata maastrichtske kriterije, zaradi česar je Slovenija trenutno v postopku, v katerem mora javne finance konsolidirati, je spomnil še Kranjec. "Moje osebno mnenje je, da zadolženost niti ne odraža potencialnih obveznosti garancij iz preteklosti, zato je možno, da smo (pri napovedi) na optimistični strani,“ je še dejal.

Prevelika masa plač v javnem sektorju?

Glede plačne politike v javnem sektorju pa je dejal, da je bilo leta 2008 izrazito povečanje mase plač, ki je presegalo rast produktivnosti in rast dodane vrednosti v gospodarstvu. Če bi se to povečanje ohranilo tudi v letu 2010, bi bilo to skrb zbujajoče, saj je to povišanje plač nevzdržno za naše gospodarstvo. Glede tega je omenil ukrepe vlade, da naj bi zmanjšali število zaposlenih v javnem sektorju za 1600 (mehko odpuščanje), kar bi tudi znižalo nominalno vsoto plač.

Banke bodo težje prišle do denarja

Kriza je s povratnim učinkom prizadela tudi banke, je dejal Kranjc. Za banke bodo v letošnjem letu pomembni pritiski glede razpoložljivosti virov na mednarodnem grosističnem medbančnem trgu. To se bo kazalo tako, da bo posojila težje dobiti, da bodo s krajšo ročnostjo in višjimi obrestnimi merami. Zato se bodo morale države najverjetneje še dodatno zadolževati. Hkrati pa bodo banke še naprej morale čistiti svoje portfelje zaradi slabitev naložb, zato bodo verjetno morale še povečati rezervacije.