Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem zadnjem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) nekoliko znižal napovedi za svetovno gospodarsko rast v letošnjem in prihodnjem letu. Opozoril je, da lahko svet pade v recesijo, predvsem zaradi nevarnosti fiskalnega prepada v ZDA in evropske dolžniške krize.
IMF je oceno letošnje gospodarske rasti od svojega zadnjega poročila v juliju znižal s 3,5 na 3,3 odstotka, v prihodnjem letu pa s 3,9 na 3,6 odstotka.
Edino večje gospodarstvo, ki mu je IMF od zadnjega poročila nekoliko popravil oceno, so ZDA, ki bodo letos dosegle 2,2-, ne dvoodstotne gospodarske rasti. Ocena za prihodnje leto pa se je znižala z 2,3 na 2,1 odstotka. IMF v poročilu pohvali centralno banko Federal Reserve, ki ob blokadi kongresa edina skrbi za ohranjanje gospodarske rasti. Kljub temu so ZDA ena od glavnih nevarnosti za prihodnjo svetovno rast, ker v začetku prihodnjega leta grozi tako imenovani fiskalni prepad.
Problem je tudi dolžniška kriza v evroobmočju. IMF je območju oceno negativne rasti spet znižal zaradi širitve finančnih stresov v drugem četrtletju letošnjega leta. Namesto za 0,3 odstotka se bo rast letos skrčila za 0,4 odstotka, v prihodnjem letu pa bo evroobmočje doseglo gospodarsko rast, vendar ne 0,7-, ampak le 0,2-odstotno.
IMF opozarja, da mora biti najvišja prioriteta reševanje dolžniške krize, kar zahteva premik v smeri večje bančne in proračunske unije v kombinaciji s kratkoročno podporo povpraševanju in upravljanjem s krizo na ravni celotnega evroobmočja. Priporočila IMF so letos zapletena ne le za Evropo, ampak tudi druge dele sveta, ker ni enostavne formule za izhod iz krize.
Osrednje teme: dolžniška kriza, fiskalni prepad v ZDA in upočasnitev rasti
Poročilo WEO je bilo objavljeno v Tokiu, kjer se je začelo redno letno zasedanje IMF in Svetovne banke, ki se ga udeležujejo finančni ministri in guvernerji centralnih bank 188 držav članic mednarodnih finančnih ustanov.
Med osrednjimi temami zasedanja v Tokiu so dolžniška kriza v evroobmočju, nevarnost t. i. fiskalnega prepada v ZDA in upočasnitev rasti svetovnega gospodarstva.
Generalna direktorica IMF Christine Lagarde je pred zasedanjem v zvezi z razreševanjem zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer opozorila na pomen ustreznih politik. Glede na to, da epicenter krize ostaja evroobmočje, so ustrezne politike najbolj nujne na stari celini, je ocenila. Evropske voditelje je zato pozvala, naj sprejmejo določene zaveze, med drugim v zvezi z enotnim nadzornikom bank v evrskih državah, neposredno dokapitalizacijo bank in implementacijo stalnega sklada za zaščito evra (ESM).
Lagardovo skrbi tudi za ZDA, ki jim 1. januarja grozi t. i. fiskalni prepad. Ta se nanaša na avtomatično uveljavitev mešanice varčevalnih ukrepov in zvišanja davkov, vredne 600 milijard dolarjev, ki bi lahko vodila v recesijo. Dogovor politikov, ki bi to preprečil, je nujen. A politiki v Washingtonu se ne bodo sposobni ničesar dogovoriti najmanj do splošnih volitev 6. novembra, v primeru, da jim to ne uspe niti pozneje, bodo ZDA spet padle v recesijo, posledice pa bo čutil ves svet.
Med hitro rastočimi državami je prva dama sklada v kontekstu poslabšanja položaja izpostavila Kitajsko. Ta namreč beleži upočasnjevanje gospodarske rasti. Od Pekinga v tej luči pričakuje ukrepe za odpravo notranjih in zunanjih šibkosti.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.