IMF Sloveniji - gospodarsko rast zavirajo demografski trendi in rast socialnih transferjev

>Po tistem, ko je Mednarodni denarni sklad (IMF) Sloveniji lansko jesen napovedal 1,8-odstotno goispodarsko rast, je tokrat napoved  precej izboljšal, saj pričakuje triodstotno rast. Vodja misije IMF za Slovenijo Nikolaj Kirov Georgijev je ocenil, da je država na pravi poti, a mora nadaljevati začrtane reforme.

Misija IMF se je na rednem letnem obisku v Sloveniji mudila od 15. marca in opravila pogovore s predstavniki Banke Slovenije, ministrstev, vladnih služb, civilne družbe in drugih deležnikov. IMF v skladu s prejšnjimi opozorili tudi tokrat državo spodbuja k nadaljevanju reform, zlasti k hitrejši privatizaciji in pokojninski reformi.

Kirov Georgijev je na današnji predstavitvi ugotovitev IMF v Ljubljani glede izboljšanja napovedi gospodarske rasti pojasnil, da so se v Sloveniji precej povečali zasebna potrošnja, investicije so nad napovedanimi ravnmi, prav tako lepe rasti beleži izvoz. Ob izboljšanju gospodarske klime je tako po njegovem mnenju pričakovati precej višje rasti od sprva napovedanih.

Dvom o smiselnosti prodaje z razpršenim lastništvom 

Vodja misije IMF za Slovenijo je pozdravil napore za prodajo največje banke v državi NLB, a tudi tokrat podvomil o smiselnosti modela prodaje, ki predvideva prvo javno ponudbo delnic z razpršenim lastništvom, po katerem noben vlagatelj ne bi presegel deleža države, torej 25 odstotkov plus eno delnico. IMF veseli, da bo država letos začela postopke za privatizacijo Abanke, saj je ta za njen razvoj po njegovih besedah zelo pomemben.

Po mnenju IMF bi morala država prevetriti strategijo upravljanja državnih naložb in zmanjšati število naložb, ki jih opredeljuje kot strateške. Umakniti bi se morala iz turizma in predelovalnih dejavnosti. Nadaljevati bi morala tudi privatizacijo ostalih podjetij, denimo Telekoma Slovenije, je poudaril.

Strategije ne bodo spreminjali  

Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj, je država lansko jesen napovedala, da strategije ne bo prenavljala, dokler ne bodo znani njeni dosedanji učinki. "Po pričakovanjih bodo ti znani v drugi polovici leta," je dejal ter pojasnil, da tako do konca letošnjega leta, ko poteče rok za prodajo NLB, ne pričakujejo predloga sprememb strategije. Sicer pa je bilo po njegovih besedah to stališče IMF že večkrat slišano in ni presenečenje. "Tudi oni poznajo naše in razpršeno lastništvo je kriterij, opredeljen v strategiji," je povedal ter spomnil, da je Telekom Slovenije že vseskozi na seznamu za prodajo.

Tudi priporočila IMF letos ostajajo podobna kot lani. "Slovenija že četrto leto zapored beleži stabilno gospodarsko rast, ki je s seboj prinesla višje plače in zaposlenost. Država je izboljšala finančno stabilnost in mednarodni položaj, a izzivi ostajajo: javni dolg ostaja visok, enako je z nedonosnimi terjatvami v malem gospodarstvu," je povzel Kirov Georgijev.

Rast zavirajo demografski trendi in rast socialnih transferjev 

Ob tem, da rast in zaposlenost ostajata pod predkriznimi ravni, tudi srednjeročni izgledi niso tako obetavni. Rast namreč zavirajo demografski trendi in rast socialnih transferjev. Država bi se morala po reformi leta 2013 lotili nadaljnjih korakov na trgu dela ter omogočiti še večjo fleksibilnost. Na zdravstvenem področju in na področju izobraževanja bi se morala ob zmanjšanju stroškov ohraniti kakovost storitev.

Na pokojninskem področju bi morali razširiti načrte iz bele knjige ter povečati obseg vplačil za pokojnine, zaostriti kriterije upokojevanja in zvišati upokojitveno starost na 67 let, pokojnine usklajevati le z inflacijo ter pokojninsko varčevanje stimulirati z davčnimi ugodnostmi. Na področju plač v javnem sektorju bi morali denimo sistem nagrajevanja oblikovati glede na rezultate dela.

Kot je še dejal, bodo morale banke ob nizkih obrestnih merah in omejitvah za rast neobrestnih prihodkov prenoviti poslovne modele. Država pa bi morala nadaljevati napore za uvedbo nepremičninskega davka ter do leta 2020 izničiti strukturni primanjkljaj in javni dolg do leta 2026 znižati pod 60 odstotkov BDP. S tem bi si ustvarila manevrski prostor za odzive na morebitne zunanje šoke, je sklenil.

Leta debelih krav za nami
Gospodarska napoved IMF je enaka tisti Evropske komisije, ki napoveduje 3-odstotno gospodarsko rast, so zapisali v Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije, kjer opozarjajo, da IMF hkrati Sloveniji priporoča, da naslovi izzive, kot je kredibilno hitrejše znižanje javno-finančnega primanjkljaja. "Ta bi moral preiti celo že v presežek, da bi lahko odplačali del javnega dolga," so zapisali na GZS.

IMF ocenjuje, da so leta nadpovprečne rasti z letošnjim letom zaključujejo. "Demografija in počasna rast celotne produktivnosti naj bi omejili našo prihodnjo rast med 1,75 in 2 %. Po trenutnih vladnih projekcijah naj bi znižali javni dolg na Maastrichtskih 60 odstotkov šele čez 10 let (2026)," so zapisali v Analitiki.

Priporočila za reformo javnega sektorja

Podobno kot v Analitiki GZS IMF ocenjuje, da je pravi čas za strukturne reforme, ki bodo prinesle trajne prihranke: "Vzdržen model plač v javnem sektorju bi moral motivirati zaposlene ter nagraditi dobro delo ter znižati stroške dela javnega sektorja v BDP. Trenuten sistem nagrajevanje namreč temelji na dolžini zaposlitve."

Pokojnine bi morali usklajevati le z inflacijo, dvigniti upokojitveno dobo na 67 let, omejiti zgodnje upokojevanje ter ukiniti letni dodatek, navajajo v Analitiki. Tudi rast izdatkov za šolstvo in zdravstvo bi morali biti pod rastjo BDP. Podobno kot EK tudi IMF ocenjuje, da se bo strukturni primanjkljaj v 2017 poslabšal za 0,3 odstotne točke BDP, o ključnih poudarkih, ki bi jih "morale slovenske oblasti resno upoštevati, da ne bi že čez dve ali tri leta sped padli v hude škripce", opozarjajo v Analitiki GZS.