IMF: Slovenija se je izkazala za izjemno odporno

Vodja misije Donal McGettigan, ki je bil v minulih dneh prvič v tej vlogi v Sloveniji, je ob koncu tokratnih posvetovanj s predstavniki vlade, Banke Slovenije, socialnimi partnerji in drugimi deležniki poudaril, da se je Slovenija izkazala kot izjemno odporna na gospodarske negativne učinke pandemije covida-19 in vojne v Ukrajini.

Slovenija je po McGettiganovih besedah v močnem položaju tudi, ko gre za spopad z energetsko krizo, saj ima raznoliko mešanico energetskih virov in je dobro vpeta v evropski elektroenergetski sistem.

So pa obeti tako kot drugod po Evropi bolj zahtevni. Inflacija je visoka, negotovost in tveganja pa povečana. V IMF kljub povečanim tveganjem po vnovični močni rasti v tem letu, ta naj bi po najnovejši oceni dosegla 5,4 odstotka in bila s tem 0,3 odstotne točke nižja od oktobrskih napovedi, prihodnje leto pričakujejo 1,8-odstotno rast BDP, kar je 0,1 odstotne točke več od oktobrskih ocen. Na srednji rok se nato pričakuje vrnitev na potencialno rast okoli treh odstotkov.

V Banki Slovenije se po besedah guvernerja Boštjana Vasleta z napovedmi IMF strinjajo. Tudi oni tako pričakujejo, da bo rast letos z okoli petimi odstotki razmeroma visoka, do nekoliko večje umiritve pa bo prišlo v 2023, še posebej v prvi polovici leta.

Pričakovana rast naj bi bila vseeno tudi v 2023 razmeroma visoka, čeprav napoved spremljajo številna tveganja. Ker pa je bilo okrevanje v Sloveniji po covidni krizi med najhitrejšimi v evrskem območju, v Banki Slovenije ne izključujejo niti pozitivnih presenečanj. Finančni minister Klemen Boštjančič se ob zgodovinsko velikem obsegu načrtovanih investicij v naslednjih letih nadeja višje rasti od napovedi.

Trenutno visoka inflacija se bo medtem prihodnje leto in v naslednjih letih zniževala, je dejal McGettigan. Za njeno padanje in istočasno za zniževanje javnega dolga pa je treba po njegovih besedah poleg denarne politike na ravni evrskega območja zaostrovati tudi fiskalno politiko. S tem se je strinjal tudi Vasle. V IMF namreč opozarjajo, da bi javnofinančni primanjkljaj zaradi obsežnih ukrepov za naslovitev draginje z letošnjih okoli treh odstotkov BDP lahko narasel na pet odstotkov.

"A to (zaostrovanje denarne politike op. STA) ne izključuje začasnih in ciljanih ukrepov za pomoč najbolj ranljivim v energetski krizi," je bil jasen McGettigan. Poudaril je, da so časovno omejeni in ciljani ukrepi boljši kot regulacija cen, ki je "draga in ne spodbuja varčevanja z energijo". Prav tako je ocenil, da bi morala država pri naslavljanju visokih cen energije pomagati le podjetjem v dobrem finančnem in poslovnem stanju.

Minister Boštjančič se zaveda, da morajo biti ukrepi ciljani in začasni ter zasnovani tako, da ne ustvarjajo dodatnega pritiska na inflacijo. Je pa priznal, da je to kdaj lažje govoriti kot storiti. Po njegovih besedah so tako članice EU letos sprejele približno 70 odstotkov ukrepov splošne narave, ne ciljno usmerjenih. Tudi v Sloveniji smo na začetku sprejeli splošne ukrepe, v zadnjem času pa se vlada loteva vse bolj ciljanih.

Po McGettiganovih besedah so imeli v zadnjih dneh pogovore tudi glede pokojninske reforme. IMF meni, da mora reforma prinesti postopne spremembe na področju dvigovanja upokojitvene starosti in usklajevanja pokojnin. IMF Slovenijo tradicionalno poziva k širokim strukturnim reformam in nadaljnjim visokim investicijam za dohitevanje povprečja EU.

Vasle je pripomnil, da so reforme na področju naslavljanja staranja prebivalstva, produktivnosti, digitalizacije in zelenega prehoda bistvenega pomena za dvig potenciala slovenskega gospodarstva za rast in za boljšo kakovost življenja.

Govorili so tudi, tako pravi vodja misije IMF, o tem, da so davki na delo razmeroma visoki, na premoženje pa razmeroma nizki, beseda je tekla še o davčnih razbremenitvah, ki naj bi zniževale javnofinančne prihodke.

Po Boštjančičevih besedah se vlada zaveda, da davčna politika dolgo časa ni bila prevetrena, zaradi česar so se nabrale sistemske pomanjkljivosti, ki dolgoročno negativno vplivajo na vzdržnost javnih financ. Ponovil je, da vlada pripravlja celovito strukturno davčno reformo, v katero bo privabila kar najširši krog deležnikov.

Na področju finančnega sistema so predstavniki IMF ugotovili, da je finančni nadzor v Sloveniji dober, a da je treba biti še naprej pozoren na tveganja za finančno stabilnost, še posebej v nepremičninskem sektorju. Makrobonitetne ukrepe je treba prožno prilagajati, je dejal McGettigan.

Vasle je povedal, da je bančni sistem trenutno v dobrem stanju, se pa na Banki Slovenije zavedajo, da se razmere v gospodarstvu že spreminjajo, kar predstavlja veliko tveganje tudi za banke. Zato so okrepili mikrobonitetni nadzor, pri makrobonitetnem nadzoru pa se je Banka Slovenije že v 2019 začela pripravljati na scenarij, ko se bodo gospodarske razmere začele slabšati.

Potem ko so najprej z ukrepi naslovili morebitna tveganja prebivalstva z odplačevanjem posojil, je zdaj njihova glavna skrb, kako ohraniti čim več trenutne visoke ravni kapitala v bankah za morebitno uresničitev negativnih scenarijev.