Odziv slovenske vlade na krizo, ki temelji na fiskalni spodbudi in podpori finančnega sektorja, je bil ustrezen, zdaj pa sta ključna cilja države čim prejšnja implementacija obsežne pokojninske reforme in vzdrževanje plač javnega sektorja, je ob koncu obiska v Sloveniji dejal vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Antonio Spilimbergo.
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Spilimbergo, mora Slovenija pokojninsko reformo izvesti čim prej. "Reformo bi bilo treba po možnosti izvesti še pred koncem leta," je poudaril. Reforma mora zasledovati dva cilja, in sicer zagotavljanje dolgoročne stabilnosti javnih financ in omogočanje večje fleksibilnosti trga dela.
Spilimbergo je spomnil na dvig minimalne plače pred nekaj meseci in ob tem poudaril, da ta poteza ni bila najboljša. Slovenija namreč zvišanja minimalne plače ni izvedla vzporedno s pokojninsko reformo, poleg tega pa zviševanje plač ob premajhni rasti bruto domačega proizvoda ogroža konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Vzdržna rast plač v javnem sektorju, ki so se v preteklosti precej zvišale, in pokojninska reforma sta nujna ukrepa za vzdržno srednjeročno znižanje javnofinančnega primanjkljaja, je poudaril Spilimbergo. Ob tem je opozoril tudi na nujnost nadaljevanja strukturnih reform na trgu dela in ostalih sektorjih.
Predlaga opuščanje državnih jamstev
IMF o stanju na slovenskem finančnem trgu meni, da so slovenske banke krizo dobro prestale, pomembno pa je postopno opuščanje državnih jamstev. Slovenske banke bodo morale okrepiti svoj kapital, da bodo s tem lažje blažile posledice povečevanja slabih posojil in podpirale nadaljnjo rast kreditov.
"Slovenske banke bodo morale biti v prihodnje bolj odvisne od domačih virov zadolževanja, kot so depoziti," je ocenil Spilimbergo. Če bodo želele biti še naprej odvisne od tujih trgov, bodo potrebovale več kapitala. "Sedaj je ta na ustrezni ravni, to vprašanje pa ostaja odprto za prihodnost," je dodal.
Minister za finance Franc Križanič vprašanja dokapitalizacije NLB, ki jo banka želi izvesti, a se o tem njena največja lastnika - država in belgijska KBC - še vedno nista izrekla, na tej novinarski konferenci ni želel komentirati. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec pa je dodal, da je NLB trenutno ustrezno kapitalsko opremljena in je tudi predstavila strategijo, v kateri je predvidena dokapitalizacija. "Mi ne dajemo ocene, kdo naj jo dokapitalizira: za nas so pomembni predvsem odgovorni, dolgoročni, strateški lastniki," je poudaril.
Slovenska vlada je, kot je nadaljeval Spilimbergo, že naredila potrebne premike na prihodkovni strani državnega proračuna, sedaj pa je na vrsti odhodkovna stran. Vlada po njegovih besedah že uresničuje nekatere naloge za izboljšanje učinkovitosti javnega trošenja. "S tem mora nadaljevati," je dejal in dodal, da je pri tem važno ne le rezanje, ampak tudi vzdržnost.
Spilimbergo je ocenil še, da je kriza močno prizadela tako slovenski realni kot finančni sektor, saj je Slovenija majhno in odprto gospodarstvo, ta pa so bila v krizi najbolj prizadeta. Slovenska vlada se je po njegovih ocenah na spremenjene razmere odzvala ustrezno, saj je poskušala zmanjšati do najmanjše možne mere posledice krize na trg dela, finančnemu sektorju pa je na pomoč pristopila z različnimi jamstvenimi shemami.
Križanič ga je dopolnil, da bo morala Slovenija v času izhoda iz krize izravnati javne finance in izvesti potrebne reforme. "Te reforme so mogoče na videz boleče, dejansko pa ne, saj je pred nami še obdobje gospodarske rasti, ki bo omogočalo počasno povečevanje naših dohodkov," je napovedal.
Po Spilimbergovem mnenju je sedaj pričakovati, da si bo slovensko gospodarstvo počasi opomoglo, a so razmere še vedno precej negotove. "Rast ne bo tako hitra, kot je bila pred krizo," je zatrdil po rednem letnem, tokrat 10-dnevnem obisku v Sloveniji. Rast slovenskega gospodarstva v prvem četrtletju ni bila vzpodbudna, na evropski ravni pa kaže, da se cikel dviguje, kar lahko vzpodbudi rast v drugi polovici leta. "Slovenija bo zabeležila rast, a ob veliko negotovosti," je sklenil.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.