IMF pričakuje, da bo polovica držav v evroobmočju zdrsnila v recesijo

Glede na napovedi, naj bi energetska kriza, ki jo je sprožila ruska vojna v Ukrajini, močno prizadela evropsko gospodarstvo, pri čemer drvi vsaj polovica od 19 držav, ki uporabljajo evro, v recesijo, je dejala generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva. "V zadnjem letu se je obzorje močno stemnilo," je za Euronews povedala v četrtek. "Pred enim letom smo okrevali po covidu in končali z več kot 6-odstotno svetovno rastjo. Nato pa dva šoka: Omikron in ruska vojna v Ukrajini nista le prekinila okrevanja, temveč ga obrnila." 

"Prednostna naloga številka ena je boj in zmaga proti inflaciji. Kaj to pomeni? Zaostrovanje finančnih pogojev. Obrestne mere rastejo," je opozorila in dodala: "Ko centralne banke stopijo na zavoro, finančna ministrstva ne morejo pritisniti na stopalko za plin." Vodja IMF ni bila tiho - slika, ki jo je naslikala o svetovnem gospodarstvu, je nedvomno temna, s poslabšanjem krize življenjskih stroškov in upočasnjevanjem zagona v Aziji in Ameriki. Za Evropo so obeti še bolj črni. "Rast cen energentov Evropo bolj prizadene. Pritisk na evropska gospodarstva je tolikšen, da dejansko pričakujemo, da bo polovica držav v evroobmočju doživela vsaj dve četrtini negativne rasti. Z drugimi besedami, recesijo," je dejala, ne da bi navedla države. Po osnovni definiciji o recesiji govorimo takrat, ko se BDP zmanjšuje dve četrtletji zapored. 

"Samo da boste dobili občutek, naše projekcije pred pandemijo in naše trenutne projekcije se razlikujejo za pol bilijona evrov," je dejala. "Z drugimi besedami, izguba za Evropejce je precej, precej dramatična." V svojih najnovejših obetih je IMF namreč ocenil, da se bo evroobmočje leta 2022 razširilo za 3,1 odstotka, leta 2023 pa le za pičlih 0,5 odstotka. Naslednje leto naj bi Nemčija in Italija objavili stopnjo -0,3 odstotka oziroma -0,2 odstotka.

Georgieva je pohvalila evropske politike za zagotavljanje "ciljno usmerjene, pravočasne in začasne" podpore za gospodinjstva in podjetja v finančnih težavah, in dejala, da mora glavni poudarek ostati na varčevanju z energijo, da se ponovno uravnovesi neskladje med ponudbo in povpraševanjem. A pred nami so veliki izzivi, je bila jasna. "Ne bom ga polepšala: leto 2023 bo težje od leta 2022. Naslednja zima bo za Evropo morda še hujša od letošnje," je dejala. "Zakaj? Ker so evropski oblikovalci politik ukrepali zelo hitro, da bi napolnili skladišča plina. Če bodo razmere ostale takšne, kot so in Rusija Evropi ne bo dobavljala plina, kako bodo ta skladišča plina napolnjena naslednje leto?" EU je presegla 93 odstotkov zmogljivosti svojih podzemnih skladišč. Nakupovalni pohod, čeprav uspešen, pa je avgusta dvignil cene plina na najvišje vrednosti vseh časov. Je pa Georgieva vseeno izrazila optimizem, saj naj bi bila trenutna energetska kriza velika spodbuda za zelene tehnologije, tako kot je pandemija pospešila digitalni prehod. 

"Srce parajoče je spet videti vojno na našem ozemlju, begunce in strahotno trpljenje obleganih ljudi. Mislili smo, da se to nikoli več ne bo ponovilo. In v mislih se še vedno ubadam s podobo Evrope, ki je spet v vojni," je rekla. Ko je govorila o ruskem gospodarstvu, je Georgieva predvidela njegovo krčenje v letih 2022 in 2023, skupaj s srednjeročnimi in dolgoročnimi škodljivimi posledicami. "Prvič, Rusija izgublja dostop do tehnologije, ki bi državi pomagala modernizirati in diverzificirati svoje gospodarstvo. Drugič, izgublja ljudi. Odliv Rusov, zlasti visokokvalificiranih Rusov, zaradi vojne škoduje Rusiji," je rekla. "In tretjič, izgublja svojo vlogo v svetovnem gospodarstvu."