IMF: Grčija bi potrebovala še dobrih 100 milijard evrov

Grški javni dolg naj bi leta 2012 najvišjo raven dosegel pri 172 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2020 pa naj bi nato padel na okoli 130 odstotkov BDP, vendar le, če bo Grčija do konca izpeljala svoj ambiciozni program strukturnih in javnofinančnih prilagoditev, ki je pogoj za 110 milijard evrov vredno pomoč držav z evrom in IMF, so sporočili iz IMF.

A Grčija vendarle okreva počasneje od pričakovanj. Da bi se izvila iz primeža dolžniške krize, bi tako država potrebovala še 104 milijarde evrov svežega denarja – 71 milijard evrov s strani EU in 33 milijard evrov s strani bank in drugih akterjev zasebnega sektorja, ocenjuje IMF.

Po ocenah IMF trenutno med vlagatelji vlada prepričanje, da bo grški dolg prestrukturiran. Dokler bo to tveganje obstajalo, vrnitev Grčije na mednarodne finančne trge ne bo mogoče, prav tako pa ne vračilo posojila sklada, še ugotavljajo.

Ena od vodilnih bonitetnih agencij Fitch je sicer v sredo zvečer znižala bonitetno oceno Grčije za tri stopnje, iz B+ na CCC. "Znižanje bonitetne ocene odraža odsotnost novega kredibilnega programa EU in IMF za Grčijo, ki jo spremljajo zvišana negotovost v zvezi z vlogo zasebnih upnikov v bodočem financiranju ter poslabšanje makroekonomskih napovedi za Grčijo," so zapisali v Fitchu.

Grško finančno ministrstvo je v sporočilu za javnost izrazilo presenečenje nad odločitvijo. "V skladu z odločitvijo skupine držav z evrom bo nov program začel veljati pred 15. septembrom, ko bo opravljeno novo izplačilo Grčiji," so poudarili.

Prav tako so v sklepni fazi pogovori o sodelovanju zasebnega sektorja pri nadaljnji pomoči. "Zato je osupljivo, da se je Fitch odločil za spremembo bonitetne ocene," menijo na grškem ministrstvu in zagotavljajo, da znižanje bonitetne ocene "ne vpliva na grški bančni sistem".

Prihodnji dnevi ključni

Grški premier George Papandreu je dejal, da bo prihodnjih nekaj dni "še posebej ključnih" za prihodnost Grčije in območja z evrom. Za nemški časnik Financial Times Deutschland pa je poudaril, da je nujno potrebna hitra odločitev o novi finančni pomoči Grčiji s strani EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Grški finančni minister Evangelos Venizelos je danes v parlamentu v Atenah zatrdil, da bi bila situacija tudi v primeru, da bi bonitetne hiše Grčiji pripisale selektivni default, obvladljiva. Poudaril je, da ni nevarnosti za bankrot in da je grški bančni sistem varen.

"Besedne zveze selektivni default v grščino ne gre prevajati populistično in neodgovorno, saj ni nevarnosti za bankrot," je opozoril.

Po Venizelosovih besedah Grčija že sodeluje pri pogovorih o zmanjšanju dolžniškega bremena z daljšimi odplačilnimi roki in nižjimi obrestnimi merami na posojila ter z mehanizmom, ki bi Grčiji omogočil, da na sekundarnem trgu odkupi del državnega dolga.