"Z vidika evropskega in slovenskega gospodarstva je v luči prihodnje usmeritve politike novega ameriškega predsednika pomembno, da ZDA ne vpeljejo novih mehanizmov, ki bi prispevali k selitvi proizvodnje iz Evrope v ZDA, kot so uvedba ali dvig carin na uvoz evropskih proizvodov, ter drugih ukrepov, ki bi spodbujali selitev proizvodnje in bili v nasprotju z načeli proste trgovine," so navedli v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Kot so dodali, bodo zelo pomembni tudi ukrepi na področju energetike oziroma pristopa do nafte in zemeljskega plina, ki sta za Evropo pomembni uvozni postavki. "V interesu EU je seveda zanesljiva dobava in konkurenčna cena," so izpostavili.

Predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov – Joc Pečečnik meni, da se odnosi ZDA z Evropo ne bodo izboljševali. "Ne pričakujemo, da se bodo ekonomski pogoji za sodelovanje in samo sodelovanja z ZDA v naslednjem obdobju izboljšali. Žal pričakujemo spremembe na slabše," je dejal v izjavi ob robu Festivala podjetništva, ki v organizaciji SBC poteka na Brdu pri Kranju.

Podpredsednik SBC Igor Akrapovič medtem pričakuje in upa, da bodo z ZDA, ki je eden večjih trgov za podjetje Akrapovič, tudi v prihodnje poslovali kot doslej. "Morda se bodo v ZDA odločili za kakšne zaščitne carine, čeprav verjamem, da bodo te bolj namenjene Kitajcem in da se bo Evropa znala izpogajati," je dejal.

Akrapovič sicer verjame, da se še nekaj časa ne bo zgodilo nič. "Če oziroma ko se bo, pa se bomo morali na to pripraviti," je poudaril. Uvedba denimo 10-odstotnih uvoznih carin za panogo, v kateri deluje podjetje Akrapovič, sicer zaradi močnega tečaja dolarja ne predstavlja velikega problema, bo pa seveda pomembno, na kaj bi ZDA uvedle carine – ali na vozila ali na rezervne dele.

Generalni direktor družbe i-Vent Milan Kuster se strinja, da kratkoročno ne bo prišlo do velikih sprememb, in meni, da se odnos ZDA in EU ne bo bistveno poslabšal. "Napovedi so eno, ko pa se začne resna politika, se pa zadeve malo izravnajo," je izpostavil. Če se bo Trump odločil za kakšne drastične spremembe, pa Kuster upa, da te ne bodo pogubne za EU.

ZDA so za EU najpomembnejša partnerica pri izvozu blagu in druga najpomembnejša pri uvozu, so spomnili v GZS. Unija ima tradicionalno visok trgovinski presežek pri trgovini z blagom z ZDA, vendar primanjkljaj pri storitvah, ki je povezan tako s poslovnimi storitvami, intelektualno lastnino, finančnim sektorjem kot sektorjem IKT, kjer imajo ZDA v povprečju večjo konkurenčno prednost kot ponudniki iz EU.

S presežkom v plačilni bilanci pa EU kot celota investira v ZDA v obliki portfeljskih vlaganj – nakupa državnih obveznic, kar pozitivno vpliva na nizke stroške zadolževanja v ZDA. Tuje neposredne investicije so vzajemno visoke med obema gospodarstvoma, pri čemer so ameriške v EU nekoliko višje od evropskih v ZDA.

Slovenija je v zadnjih 12 mesecih (do konca septembra) v ZDA neposredno izvozila za 908 milijonov evrov blaga, kar je 27 odstotkov več kot pred tremi leti. Po vrsti blaga je izvoz blaga zelo diverzificiran, saj 22 odstotkov predstavljajo stroji, devet odstotkov železo in jeklo, osem odstotkov znanstveni instrumenti, šest odstotkov kovinski izdelki in toliko tudi vozila, so še navedli v GZS.

'Trumpova ekonomska politika prinaša resne težave Nemčiji in EU'

"Trump zagovarja izrazito protekcionističen ekonomski program, ki temelji na visokih uvoznih carinah in drugih omejitvah za mednarodno trgovino, še posebej v odnosih s Kitajsko in potencialno tudi Evropo," je opozoril predsednik Ifa Clemens Fuest in odločevalcem priporočil ustrezne previdnostne ukrepe. Nemški izvozniki, za katere so ZDA največji izvozni trg, se bodo morali soočiti z velikimi izgubami, če bo Trump uresničil napovedi iz volilne kampanje o uvedbi 20-odstotnih carin na uvoz iz vseh trgovinskih partnerjev in 60-odstotne carine na uvoz iz Kitajske. Obenem je Trump že večkrat, tudi v tokratni kampanji, izrazito negativno govoril o odnosu EU do ZDA na gospodarskem in trgovinskem področju.

Takšni ukrepi bi samo v Nemčiji po oceni Ifa povzročili za 33 milijard evrov gospodarske škode. Nemški izvoz v ZDA bi lahko nazadoval za okoli 15 odstotkov, za okoli 10 odstotkov pa tudi izvoz na Kitajsko zaradi posrednih učinkov padca trgovine med ZDA in Kitajsko. Nemška podjetja so sicer lani v ZDA izvozila za 157,9 milijarde evrov blaga, s čimer je bilo največje nacionalno gospodarstvo na svetu deveto leto zapored najpomembnejši nemški izvozni trg. Uvoz iz ZDA je medtem dosegel 94,7 milijarde evrov, s čimer so bile ZDA na tretjem mestu med nemškimi partnerji po uvozu.

Podjetja iz celotne EU so medtem lani v ZDA izvozila za 502,3 milijarde evrov blaga, od tam pa uvozila za 346,5 milijarde evrov. EU je tako v blagovni menjavi beležila 155,8 milijarde evrov presežka. Drugačen je bil položaj v storitveni menjavi, kjer je ameriško gospodarstvo najmočnejše. Podjetja iz EU so lani iz ZDA uvozila za 396,4 milijarde evrov storitev, tja pa izvozila za 292,4 milijarde evrov. EU je tako v storitveni menjavi z ZDA beležila 104 milijarde evrov primanjkljaja.

"Moramo biti pripravljeni, da se bodo ZDA še bolj oddaljile od odprtega globalnega sodelovanja," je opozorila direktorica Ifovega centra za mednarodne ekonomske odnose Lisandra Flach. Nemčija in EU morata po njenih besedah zdaj okrepiti svoj položaj z lastnim ukrepanjem.

Med temi je omenila še tesnejšo integracijo v EU na področju trga storitev ter verodostojen odgovor na pričakovane ameriške protekcionistične ukrepe. Poleg tega bi evropske države in unija lahko okrepile sodelovanje s posameznimi zveznimi državami ZDA, ki so bolj naklonjene odprtim globalnim gospodarskim odnosom.