
Megajahta, katere gradnja se je konec aprila začela s simbolno slovesnostjo, bo nosila ime Scenic Eclipse II in bo sestrska ladja Scenic Eclipse, ki je na valovih debitirala lani. Zgradila jo je puljska ladjedelnica Uljanik, naročniki pa so si na njej zaželeli pristajališče za helikopterje, manjšo podmornico, gledališče, ogrevane bazene s pomičnimi strehami, več restavracij in barov, telovadnico, velnes center in podobno.
Notranjost je opremljena po željah petičnih gostov, ki jim je na voljo okoli sto moderno opremljenih apartmajev v velikosti od 32 do 344 kvadratnih metrov.
Gre za plovila, s katerimi je družba, specializirana za luksuzna križarjenja po rekah, stopila na področje luksuznih ekspedicijskih križarjenj. Njihove ladje bodo predvsem namenjene potovanjem na severni in južni tečaj, čeprav nameravajo ponudbo luksuznih križarjenj še razširiti.
Do kdaj morajo sosedje plovila izdelati in predati, še ni povsem jasno, je pa jasno, da gre za pomemben posel za ladjedelnico, ki je bila že na robu zloma. Na koncu jih je rešila vlada, ki je vpletena tudi v tokratni posel. Kot je dejal Glen Moroney, lastnik Scenic Group, so se sosedje do posla dokopali predvsem po zaslugi vztrajnosti in zaveze, da bo vlada pomagala pri nadaljnjem razvoju ladjedelnice.
Izdelane megajahte se bodo ponašale s šestimi zvezdicami in bodo primerne za plovbo po zahtevnih območjih. Na Hrvaškem pravijo, da posel pomeni svojevrstno obujanje ladjedelništva na Hrvaškem. Posel je ocenjen na okoli 860 milijonov evrov.
Moroney je sicer znan po tem, da je rad vpleten v vse podrobnosti gradnje svojih plovil. "Dejstvo je, da z leti Senic ni več le lastnik ladij, ampak vse bolj vstopa na področje ladjedelništva. V zadnjih letih smo namreč vzpostavili bazo inženirjev, projektantov in drugih strokovnjakov, ki nam omogoča, da lahko bdimo nad celotnim procesom izgradnje in v njem aktivno sodelujemo," je pred časom dejal za hrvaški Novi list.
"Ko smo leta 2007 začeli z gradnjo lastne flote rečnih križark, nismo bili povsem zadovoljni s tem, kar so nam ponujale evropske ladjedelnice. Naša vizija se ni skladala z njihovo ponudbo, zato smo se lotili razvoja lastnih projektov in iskali ladjedelnice, kjer jih lahko uresničimo," je razložil. Nekaj partnerjev so nato našli v Aziji, v Evropi pa med drugim na Hrvaškem, kjer so v zakup ob sklenitvi prvega posla vzeli tudi to, da je bil Uljanik v zelo slabem stanju.
Moroneyjevih načrtov ni pokvaril niti novi koronavirus, čeprav je ta povsem ustavil branžo križarjenj, ladje te dni samevajo v pristaniščih ali pa so na njih še vedno posadke, ki čakajo na izboljšanje razmer. Medtem ko poznavalci branže ocenjujejo, da bo letošnje leto za ponudnike križarjenj v veliki meri izgubljeno, v prihodnjih mesecih bi naj zaplule le posamezne ladje, kar bi lahko ogrozilo tudi obstoj katerega od ladjarjev, pa v branži vseeno ostajajo optimistični, ko gre za prihodnost križarjenj.
KOMENTARJI (99)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.