
Kopačeve argumente bo okoljsko ministrstvo upoštevalo v predlogu odgovora, ki ga bo v obravnavo vladi predložilo najkasneje v treh mesecih.
Hrvaški minister za gospodarstvo Ljubo Jurčič je slovenskemu okoljskemu ministru Janezu Kopaču konec minulega tedna poslal zahtevo za mirno reševanje spora v okviru predarbitražnega postopka na podlagi energetske listine.
Jurčič v zahtevi navaja, da bi HEP po meddržavni pogodbi o NEK moral začeti prevzemati električno energijo in razpolagati s polovico proizvodnih zmogljivosti NEK že 1. julija lani, ne pa 19. aprila letos, kot se je to dejansko zgodilo. Zato naj bi HEP utrpel škodo iz naslova stroškov kapitala in stroškov dodatno angažiranih dražjih virov. Zahteva pa ne upošteva vprašanja stroškov za razgradnjo NEK in radioaktivnih odpadkov ter iztrošenega goriva, so še sporočili iz ministrstva za okolje, prostor in energijo.
Vprašanje nadomestila škode za nedobavljeno električno energijo naj bi državi uredili s posebnim sporazumom, je nedavno naznanil hrvaški gospodarski minister. Ob tem velja spomniti, da je sabor sredi marca, ko je zavrnil predlog Hrvaške socialno liberalne stranke (HSLS) o razveljavitvi zakona o ratifikaciji meddržavne pogodbe o NEK, vladi v Zagrebu naložil, da od Slovenije takoj zahteva celovito in dosledno izvajanje sporazuma kot tudi povrnitev škode, ki je nastala zaradi neizpolnjevanja sprejetega sporazuma po 1. juliju 2002, in vse to v roku 60 dni. Če slovenska stran določil tega sklepa ne bo izvajala, od hrvaške vlade zahtevajo, da pred pristojnimi institucijami sproži arbitražni ali drug postopek, ter tako zaščiti hrvaške interese.
Kot je znano, je HEP 19. aprila, po skoraj petih letih prekinitve, znova začel prejemati električno energijo iz NEK. Do konca letošnjega leta bo NEK Hrvaški zagotovila približno 1700 gigavatnih ur električne energije. Slovenija mora namreč v skladu z nedavno uveljavljeno meddržavno pogodbo o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo Hrvaški zagotoviti polovico električne energije, ki jo proizvede NEK; na letni ravni torej 2550 gigavatnih ur.
Za 10. junij je sicer predlagan prvi sestanek meddržavne komisije za NEK, ki jo določa meddržavna pogodba o NEK, na tem sestanku pa bodo ugotovili, kaj je bilo storjenega v 60 dneh od začetka veljave pogodbe o NEK. Hrvaška vlada bo za ta sestanek imenovala delegacijo na čelu z ministrom Jurčičem.