'Umik spornega sklepa glede LB je korak v pravo smer'

Hrvaška vlada je na zaprtem delu današnje seje razveljavila svoj sklep z 19. aprila, s katerim je podprla Zagrebško banko in Privredno banko Zagreb v postopkih, ki jih na sodiščih vodita proti Ljubljanski banki (LB) oziroma Novi ljubljanski banki (NLB).

Neuradno naj bi sklep umaknili zato, ker je bil sprejet brez pravne podlage, glede na odločitev hrvaškega vrhovnega sodišča, ki je leta 2009 nedvoumno odločilo, da Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb v imenu vlade lahko vodita postopke proti LB. 

Hrvaško vrhovno sodišče je potrdilo, da je nekdanji hrvaški finančni minister Mato Crkvenac leta 2001 imel pooblastila za potrditev vladne podpore Zagrebški banki in Privredni banki v sporu z LB. Do domnevne zmede naj bi prišlo, ker so z občinskega sodišča v Zagrebu od hrvaške vlade znova zahtevali dokaz o pooblastilu bankama, ki delujeta na Hrvaškem, sicer pa sta v večinski lasti italijanskih bank. 

Kot so danes neuradno pojasnili, je vlada ugotovila, da je bil sporni sklep z 19. aprila s pravnega vidika odveč in da ga ni bilo potrebno sprejeti, saj ga je mogoče razumeti tudi kot nepotrebno vmešavanje izvršne oblasti v zakonodajno.

Postopek na sodišču pa naj bi bil povezan s terjatvami za sredstva, ki sta jih na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu nekdanje Jugoslavije, izplačali Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je šlo za 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov).

Slovenija je glede spornega sklepa po 19. aprilu zahtevala pojasnila od hrvaške vlade, opozarjala pa je tudi, da je treba vprašanje dolga varčevalcem nekdanje LB reševati v okviru nasledstva nekdanje Jugoslavije. To je po večletnem zavračanju leta 2010 sprejela tudi prejšnja hrvaška vlada.

Po današnji seji vlade je hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić novinarjem dejala, da ni nobenih sprememb v stališčih hrvaške vlade glede spora o LB. Napovedala je, da bo o tem tudi v pismu obvestila svojega slovenskega kolega Karla Erjavca. "Vlada niti prej ni dajala nobene posebne podpore bankam, temveč je zgolj potrdila stališče, ki je bilo veljavno do takrat. Niti ni nobenega posebnega potrdila dosedanjega stališča vlade, temveč zadeva ostaja, kot je bila, brez dodatnih sklepov," je izjavila Pusićeva.

MZZ: To vprašanje rešuje sporazum o nasledstvu

S slovenskega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da je Erjavec od Pusićeve dobil pismo z obvestilom o odstopu od sklepov, več informacij pa bodo posredovali predvidoma jutri. Zapisali so, da je vprašanje prevzema jamstev za devizne hranilne vloge nasledstveno vprašanje, ki ga ureja sporazum o vprašanjih nasledstva. Ta določa, da se države naslednice o vprašanju prevzema jamstev za devizne hranilne vloge pogajajo pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS). Pričakujejo, da so ta dejanja korak v pravo smer in da bo Hrvaška kot pogodbenica sporazuma o vprašanjih nasledstva v skladu z mednarodnim pravom njegove določbe spoštovala in jih uresničevala dosledno ter v dobri veri.

O aktualnih hrvaško-slovenskih odnosih se bosta predsednika vlad Hrvaške in Slovenije, Zoran Milanović in Janez Janša, predvidoma pogovarjala 15. maja v Mariboru, potem ko se bo hrvaški premier poklonil žrtvam povojnih pobojev na Teznem. Srečanje Janše in Milanovića sicer še ni uradno potrjeno, kot se je izvedelo, pa potekajo le še zadnji dogovori glede protokolarnih podrobnosti.

Po neuradnih podatkih pa naj bi hrvaška vlada na zaprtem delu današnje seje odločila tudi, da bo novi predsednik hrvaškega dela mešane komisije za odprta vprašanja s Slovenijo namestnik hrvaške zunanje ministrice Joško Klisović. Gre za sklep vlade, ki ima oznako zaupno.

Gabrovec: Umik sklepa dejanje v pravo smer

Visoki predstavnik za nasledstvo Rudi Gabrovec je današnjo odločitev hrvaške vlade označil kot "korak v pravo smer", a opozarja, da ne rešuje temeljnega problema, saj ostajajo terjatve hrvaškega finančnega ministrstva do LB in NLB.

Poudaril je, da je bil z današnjo odločitvijo hrvaške vlade seznanjen iz medijev, saj kljub zahtevi od hrvaške strani še ni prejel niti odgovora niti pojasnil glede zdaj umaknjenega spornega sklepa. Ob sprejetju tega sklepa je menil, da sklep napeljuje na to, da Hrvaška ni zavezana k spoštovanju dveh mednarodnih pogodb – premoženjsko-pravnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško iz leta 1999 ter sporazuma o vprašanjih nasledstva iz leta 2001. Dejal je tudi, da mora Slovenija vztrajati pri spoštovanju mednarodnih pogodb.