Glede tožbe proti frankfurtski banki LHB je namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimonović dejal, da hočejo s postopkom proti tej banki vzpostaviti presedan, s pomočjo katerega bi lahko postopali tudi proti ostalim mešanim bankam v tujini. Hrvaški predstavnik v finančnem odboru držav naslednic Zdravko Rogić pa je zatrdil, da je LHB edina banka, ki ni dala nobenih podatkov o tem, kje je izginuli denar z njenega računa.
V banki LHB bi v skladu z nasledstvenim sporazumom moralo biti 76 milijonov dolarjev, a izkazalo se je, da je v njej le okoli 3000 dolarjev.
Hrvati bodo prevzeli del sredstev NJB
Hrvaška vlada je dala soglasje Hrvaški narodni banki za prevzem dela sredstev nekdanje Narodne banke Jugoslavije (NBJ) in s tem pristala na to, da se na hrvaški račun prenese 56 milijonov dolarjev, kolikor jih pripada Hrvaški od skupno 225 milijonov dolarjev nekdanje Jugoslavije, ki so bili deponirani v ameriških bankah.
Po poročanju tednika Globus je odločitev Hrvaške, da bo naposled le poslala številko žiro računa, na katerega ji bo izplačanih pripadajočih 56 milijonov dolarjev, znak popuščanja pod ameriškimi pritiski, ker so oblasti v Zagrebu dojele, da nima smisla načenjati še enega nesporazuma z ZDA.
Razlog, zaradi katerega je uradni Zagreb doslej zavračal sprejem sredstev nekdanje NBJ, pa po navedbah Globusa leži v dejstvu, da je šlo za enostransko odločitev ZDA, izven sukcesijskega procesa. Vse dokler nasledstvenega sporazuma ne ratificirajo vse države podpisnice, ta ne bi smel stopiti v veljavo, zato je ameriška ažurnost pri izplačevanju deblokiranega denarja njihova samovoljna poteza, ki po mnenju uradnega Zagreba ni v skladu s pravnimi načeli.
Hrvaška je tudi edina naslednica nekdanje Jugoslavije, ki še ni ratificirala nasledstvenega sporazuma, podpisanega julija 2001 na Dunaju. Zagreb namreč vztraja, da sporazuma ne bo ratificiral, dokler ne bo dokončno pojasnjeno, kaj se je zgodilo s sredstvi pri mešanih bankah v tujini, ki naj bi jih bilo po podatkih iz nasledstvenega sporazuma za 645 milijonov dolarjev, a se je kasneje izkazalo, da naj bi jih bilo po nekaterih jugoslovanskih podatkih le še za 56 milijonov dolarjev.
Kot je dejal Šimonović, se je vlada odločila, da se na njen račun izplačajo deblokirana sredstva, vendar pa to ne pomeni, da bo ratificirala nasledstveni sporazum.
