'Hrvaška kot zmagovalka evropske energetske krize'

"Hrvaška ima v trenutnih energetskih in geopolitičnih razmerah ter težavah z uvozom energije iz Rusije dobro priložnost, da odpre energetska vrata številnim sosednjim srednjeevropskim državam," meni profesor z zagrebške Rudarsko-geološke fakultete Igor Dekanić. Strokovnjaki sicer spominjajo, da je Hrvaška pričela z diverzifikacijo svojih izvorov energije mnogo pred pričetkom ruske invazije na Ukrajino - uvažala je večjo količino nafte iz Azerbejdžana in Kazahstana, na drugi strani pa je zmanjšala uvoz nafte iz Rusije, analizo Financial Timesa povzema hrvaški medij Index.hr.

Tudi Madžarska, severovzhodna soseda Hrvaške, krepi jadranske energetske vezi. Energijska skupina MOL s sedežem v Budimpešti je bila namreč odvisna od naftovoda Družba, ki rusko nafto uvaža preko Ukrajine. Ta model zdaj ogrožajo sankcije EU, morebitna vojna škoda in odločitev Rusije, da prekine dotok. MOL-ovo rezervno opcijo tako predstavlja Jadranski naftovod (Janaf). 

Hrvaška kot "energetsko vozlišče"

Janaf, ki sestoji iz terminala Omišalj na Krku in 759 kilometrov kopnega naftovoda (od tega 610 kilometrov na Hrvaškem) lahko transportira okoli milijon ton nafte mesečno. Načrtovano podvajanje kapacitet pa bi omogočilo, da bi bile pokrite vse potrebe rafinerij na Madžarskem, Slovaškem in v Srbiji. "Takšna odločitev bi morala biti sprejeta v skladu z uradno energetsko politiko Evropske unije in hrvaške vlade," so pojasnili v družbi Janaf, kjer so sicer po tej odločitvi "pripravljeni hitro ukrepati". 

Analitiki Financial Timesa so kljub napredku Hrvaške opozorili, da Hrvatje na svoji poti zamujajo. "Hrvati zelo zamujajo. ZDA bodo hitro povečale proizvodnjo zemeljskega plina. EU je plin sprejela tudi kot prehodno gorivo k obnovljivim virom. Torej plin bo. Toda ali bo v Evropi obstajala infrastruktura? Nihče ne bo čakal na Hrvaško, ki bi lahko proizvedla veliko več plina, če bi imela večje ambicije," je komentiral analitik András Simonyi.

Zaostajanje nekateri pripisujejo osredotočanju Hrvaške na kratkoročno povečanje povpraševanja po fosilnih gorivih in ohranjanju fokusa na naložbah v zeleno energijo - a slednji se bo morda le obrestoval. 

Hrvaška namreč s svojo dolgo jadransko obalo stremi k pospešenemu razvoju sončnih elektrarn in vetrnih elektrarn, poudarja Dražen Jakšić, direktor zagrebškega energetskega inštituta. Obstaja velik interes vlagateljev za podporo novim projektom, ki bi močno povečali sedanjo hrvaško proizvodno zmogljivost čiste električne energije. 

Tako bi lahko v državi izpolnili cilj postopne opustitve elektrarn na premog, ki ga želijo doseči do leta 2023, je pojasnil Julije Domac, hrvaški svetovalec za energijo. "Na koncu bi morali biti izvozniki zelene energije – saj smo v pravi poziciji za to," je Domac zaključil.