Da so popolnoma pozabili na nekatere poslovne odjemalce, svarijo v Hrastniku, kjer imajo ta trenutek enega najdražjih sistemov daljinskega ogrevanja v državi. Kot je povedal župan Marko Funkl, morajo na območju občine za ogrevanje odšteti 291 evrov za megavatno uro.
Čeprav je vlada za gospodinjstva in zaščitene odjemalce cene zamejila, so iz sistema izpadli nekateri poslovni odjemalci. Visoke cene bi tako lahko ogrozile več javnih zavodov. Kot opozarja župan, bosta tako prostovoljno gasilsko društvo kot tudi lokalni Rdeči križ samo za ogrevanje odštela približno 4000 evrov več kot lani, ogrevanje edinega bazena v regiji bo dražje za 60.000 evrov, ocenjuje.
"V njem je lansko leto plavalo 7300 otrok. Ne gre za luksuzni bazen, gre za bazen za izobraževalne namene," je dodal Funkl.
Minister za energijo Kumer pa odgovarja, da bodo vsi tisti odjemalci, ki ne padejo v skupino z regulirano drobnoprodajno ceno, dobili pomoč po zakonu, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
A za nekatere zaščitene odjemalce, kamor spadajo vrtci, šole, zdravstveni domovi in socialni zavodi, bo ogrevanje le nekoliko cenejše. Potem ko je vlada cene daljinskega ogrevanja v sredo zamejila za gospodinjstva, je danes za obdobje od 1. januarja do konca aprila zamejila tudi cene ogrevanja za že omenjene odjemalce.
Kumer: Tisti, ki predlani niso kupili energenta, so zamudili trenutke
Zakaj se težave sploh pojavljajo ravno pri daljinskem ogrevanju? In zakaj so cene v nekaterih občinah znatno višje kot drugje? Jedro problema je, kot pravi minister, preprosto – nekateri ponudniki toplote so zemeljski plin nabavljali za več let vnaprej, nekateri pa sproti.
"Tisti, ki predlani niso kupili energenta za lani, se pravi leta 2021 za leto 2022, so zamudili trenutke. Seveda so se z ukrajinsko krizo v mesecu februarju cene povišale," izpostavlja Kumer.
Finančne posledice regulacij daljinskega ogrevanja sicer še niso izračunali, bodo pa zneski – po besedah ministra – popolnoma odvisni od temperatur v nadaljevanju leta.
Jasne so podražitve za vrtce, ki bodo sicer pri ogrevanju le nekoliko prihranili
Jasno pa je, za koliko bi se lahko podražili vrtci – po grobih ocenah bodo cene od 14 do 17 odstotkov višje. Največ dodatnih stroškov je zaradi povišanja plač, tu pa so še visoke cene prehrane in energentov, pri teh bo, kot smo že videli, država ukrepala. Javni zavodi pa bodo podražitve s hrbta občin prevalili na starše.
Predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Romana Epih je povedala, da za elektriko na mesec dajo približno 12.500 evrov. "Lansko leto smo dali recimo 3,5-krat manj," je izpostavila.
KOMENTARJI (73)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.