'Holding bi bil lahko rešilna bilka'

Po izračunih Hartmuta Mehdorna naj bi povezovanje treh igralcev privedlo do 10 milijonov evrov prihodkovnih sinergij pri SŽ in šest milijonov pri Luki Koper. Stroškovne sinergije naj bi se odrazile v 3,6 milijona evrov dobička pred davki (EBIT). Morebitna prihodkovna tveganja na drugi strani menda za SŽ znašajo od 12 do 15 milijonov evrov, niso pa strogo povezana s holdingom.

Brez logističnega holdinga naj bi tržni delež SŽ do leta 2015 z zdajšnjih 95 odstotkov upadel na 80, v primeru holdinga pa samo na 93 odstotkov. Holding lahko prav tako okrepi tržni položaj Luke Koper glede na druga evropska pristanišča, in sicer s sedanjih 18 odstotkov na 25 leta 2020, v nasprotnem primeru bo upadel na približno sedem odstotkov. Tesno sodelovanje s pristaniščem in SŽ pa bo Intereuropi omogočilo, da bo izkoristila prednost nižjih stroškov kapitala.

Holding bi bil lahko rešilna bilka za preprečitev stečaja.
Pri stroških pa Mehdorn po pisanju Financ, ki povzemajo najnovejše Mehdornove predloge, ugotavlja, da je treba takoj zagotoviti 60 milijonov evrov za Intereuropo ter 130 milijonov evrov kapitala za preprečitev prezadolženosti SŽ. Za nakup razpoložljivih delnic Luke Koper in Intereurope, ki zdaj niso v lasti države, pa bi bilo potrebnih še približno 130 milijonov evrov, in sicer 106 milijonov za Luko in 24 milijonov evrov pa za Intereuropo, piše časnik.

Zvišati bi bilo treba tarife

Ob tem Mehdorn meni še, da je pri železniškem potniškem prometu treba določiti državno nadomestilo za izvajanje obveznih javnih služb, zvišati tarife in tako dvigniti prihodke od vozovnic, znižati stroške, odpraviti nekatere proge ter jih nadomestiti z avtobusnimi. Dolgoročno morajo SŽ razviti več nesubvencioniranih storitev. Pri tovornem prometu SŽ pa mora biti poudarek na znižanju obratovalnih in fiksnih stroškov ter obsega osnovnih sredstev, na drugi strani pa je treba povečati prihodke in okrepiti konkurenčnost.

Infrastruktura SŽ mora racionalizirati poslovanje, centralizirati nadzor prometa in povečati učinkovitost vzdrževanja. Poleg tega se je treba odločiti o lastništvu železniške infrastrukture. Mehdorn se zavzema, da bi to breme na pleča prevzela država.
Intereuropa mora medtem dezinvestirati cestni promet in zmanjšati obseg sredstev, zmanjšati zlasti zmogljivosti v logistiki, nadaljevati zniževanje stroškov dela ter optimizirati gibanje sredstev, zlasti terjatev. V okviru programa prestrukturiranja mora pripraviti nadaljnje vzvode za znižanje stroškov in povečanje prihodkov. Pri Luki Koper pa Mehdornov načrt predvideva, da mora za povečanje sinergij luška uprava ostati pri družbi.