'Hlastanje po dobičku nima meja'

Po besedah prvega moža Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča hlastanje po dobičku nima meja, družbena odgovornost pa nemškim lastnikom črnomaljskega Secopa ne pomeni ničesar.

V ZSSS zavračajo argumente, da so razlogi za selitev v stroških dela in obdavčitvi. V luči napovedanega odpuščanja 650 delavcev do konca prihodnjega leta močno podpirajo zahteve lokalne podružnice Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI), da zahtevajo izplačilo plač v ustaljenih rokih, saj bodo v nasprotnem primeru takoj začeli stavkati.

SKEI bo obenem zahteval odpuščanje slovenskih delavcev pod enakimi pogoji oziroma z enakimi zneski odpravnin, kot jih je Secop ob zaprtju njegovega podjetja v nemškem Flensburgu leta 2008 izplačal tamkajšnjim 1500 delavcem.

Semolič je sicer izpostavil dejstvo, da je Secop in še prej Danfoss Compressors posloval uspešno, podjetje pa je lastnikom ustvarjalo dobičke, zaradi česar je odločitev za selitev proizvodnje kompresorjev na Slovaško po njegovih besedah še toliko bolj nerazumljiva.

Spomnil je, da je delovna sila tako v Črnomlju kot na splošno v Sloveniji kakovostna, v Sloveniji obstaja dolga industrijska tradicija, kakovost v Sloveniji proizvedenih izdelkov pa je na visoki ravni. Obregnilse je tudi ob nekatere komentarje v medijih in strokovni javnosti, da je razlog za odločitev nemških lastnikov v visokih stroških dela in previsoki obdavčitvi.

Prepričan je, da se Secop ne seli zaradi delavskih plač oziroma višine minimalne plače. Prav tako po njegovih besedah razlog ni v visoki obdavčitvi, saj je davčna obremenitev podjetij na Slovaškem po njegovih besedah večja kot v Sloveniji. Skliceval se je na raziskavo Doing Business Svetovne banke, po katerem je davčno breme za podjetja v Sloveniji pri 35,4 odstotka, na Slovaškem pa pri 48,7 odstotka.

Prepričan je, da je Slovenija davčno normalna država, kar v ZSSS utemeljujejo tudi s podatki, da so davki na delo v Sloveniji na povprečju EU, medtem ko je Slovenija po davkih na prihodke podjetij med manj obdavčenimi. Obremenjenost s prispevki je res večja, a to po navedbah ZSSS velja predvsem za zaposlene, ne pa za delodajalce.

Prav tako po njegovih besedah ne morejo biti razlog plače. Dejanski stroški dela so po navedbah ZSSS v Sloveniji nizki, zvišujejo pa jih vključene plače in bonitete vodilnih delavcev. Kot opozarjajo, imata dve tretjini zaposlenih plačo, ki je nižja od povprečne. Tudi toga delovnopravna zakonodaja po Semoličevih besedah ne more biti glavni razlog, saj že obstoječa zakonodaja delodajalcem omogoča številne prožne oblike zaposlovanja, ki jih ti tudi s pridom uporabljajo.

Glede stalnega opozarjanja na pomanjkljivo konkurenčnost slovenskega gospodarstva je Semolič znova spomnil, da dvig konkurenčnosti sam po sebi ne prinaša izboljšanja delovnih pogojev za delavce. Izboljšanje konkurenčnosti je namreč po njegovih besedah velikokrat povezano z nižanjem pridobljenih socialnih pravic. Se pa tudi v ZSSS strinjajo, da bi lahko država in lokalne skupnosti več storile za izboljšanje poslovnega okolja skozi posodobitev infrastrukture, lažji dostop do zazidljivih zemljišč, manj zapletene administrativne postopke in instrumente podpore za tuje vlagatelje, ki pa jih morajo spremljati zaveze investitorjev, da bodo v nekem kraju ostali daljše časovno obdobje in delovali družbeno odgovorno.