Janežič je pojasnil, da njihovim zahtevam ni nameraval popustiti, saj bi s tem tvegal, da bi se enako odločili tudi drugi varčevalci. Po njegovem mnenju bo sodišče predlog sprejelo in začelo stečajni postopek.
Po Janežičevih trditvah so vse terjatve 100-odstotno izterljive, od stečajnega upravitelja pa je odvisno, kako bo postopal, je na današnji novinarski konferenci HKS Soča, na kateri so predstavili okoliščine in razloge za predlagani stečaj, povedal Janežič. Varčevalcev je zdaj približno 200, skupne terjatve varčevalcev pa znašajo približno 1,5 milijarde tolarjev. Janežič je zatrdil, da bo veliko vlogo pri reševanju problemov igrala aktivnost upniškega odbora, terjatve pa morajo varčevalci prijaviti čimprej po objavi stečaja v uradnem listu.
Janežič je doslej vložil tudi dve tožbi in več kazenskih ovadb, vendar pa nobena zadeva po njegovih besedah še ni rešena. V HKS so intenzivno delali na izterjavah, a je uspeh skromen, je dejal Janežič, prav tako pa so bili neuspešni poskusi pridobitve finančne premostitve s prodajo terjatev. V tem času se je močno spremenil tudi odnos varčevalcev, v nekaterih primerih je morala posredovati celo policija.
Že januarja lani so na vrhovno sodišče vložili tožbo za odpravo odločbe Banke Slovenije o začetku stečaja, na ustavno sodišče pa pobudo za ocenitev ustavnosti nekaterih določb zakona o bančništvu. Podali so tudi nekaj kazenskih ovadb zoper nekaterim delavcev centralne banke, in sicer nekdanjemu guvernerju Francetu Arharju in sedanjemu Mitji Gaspariju ter še nekaterim. Kot je dejal Janežič, je tožilstvo odločilo, da razlogov za pregon po uradni dolžnosti ni.
HKS Soča je nadaljevala tudi z odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije zaradi povzročene škode z neutemeljenim predlogom za stečaj - škoda naj bi dosegla 730 milijonov tolarjev - in z odškodninsko tožbo proti državi zaradi sojenja v nerazumnem roku, ker naj bi se postopki zoper dolžnike vlekli že vse od leta 1996, je povedal Janežič. V tožbi zahtevajo nekaj več kot 679,5 milijona tolarjev, direktor HKS pa je vse potrebne dokumente poslal tudi v Strasbourg.
Na težave je dodatno vplival tudi prenos terjatev družbe Kam, ki je s prenosom terjatev v višini 819 milijonov tolarjev poplačala dolgove do HKS in so po besedah direktorja realno izterljive, vendar pa slovenska sodišča delajo prepočasi. Na piranskem naj bi se zadeve vlekle od leta 1996, notarski zapisi so izdelani, izvršbe še čakajo. Enako se dogaja z zadevami iz leta 1997, kjer v enem primeru še niso odločili cenilca, v drugem primeru pa ga kljub predplačilu za cenilske storitve še vedno ni.
