Predsednika preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) Jerneja Vrtovca (NSi) je med drugim zanimalo, zakaj so bili uporabljeni različni vatli pri uvrstitvi določenega podjetja ali skupine na seznam terjatev za prenos - kot primer je navedel skupino DZS, ki je bila prenesena, in KD Group, ki ni pristala na slabi banki, v obeh primerih pa gre za finančni holding.
Janko Medja, ki je NLB vodil od jeseni 2012 do februarja 2016, torej tudi v času ukrepov države za krepitev bančnega sistema leta 2013, na to ni znal odgovoriti, ker da se ne spomni konkretnih primerov. O morebitnih pritiskih direktorjev podjetij je dejal, da so predstavniki določenih podjetij spraševali NLB glede prenosa, a je bil dogovor v NLB, da se držijo pravil in postopkov, je povedal. Kaj so bili v konkretnih primerih razlogi za prenos ali neprenos - Vrtovec je navedel podjetja Prevent Global, Lisca, Perspektiva, Kondor Real, Mayer McCann Slovenija - Medja ni mogel povedati, dejal je, da imajo podatke v NLB.
Razliko v prvotnih ocenah NLB, koliko potrebuje kapitala, in končnih izračunih, Medja pojasnjuje s tem, da pri prvi oceni še niso pregledali celotnega portfelja, presenečenja so odkrili predvsem pri naložbah v tujini, hkrati so strokovne službe NLB med letom 2013 prevzemale priporočila evropskega bančnega organa Eba, ki so postajala strožja. NLB je bila sicer v ukrepih za krepitev stabilnosti bank "objekt", je večkrat dejal Medja. Želeli so si jasnejše slike, večje vloge v pogovorih npr. o metodologiji, "a o tem nismo imeli možnosti diskutirati".
Banka ni mogla tvegati kapitalske neustreznosti, kapitala pa na trgu ni mogla pridobiti, je poudaril nekdanji predsednik uprave banke in dodal, da je šlo z vstopom v državne ukrepe za "vse ali nič", torej niso mogli izbrati samo dokapitalizacije ali samo prenosa slabih terjatev na slabo banko. "Lahko smo izbirali ali dokapitalizacijo, kot je bila predvidena, ali da smo kapitalsko neustrezni in izgubimo zaupanje depozitarjev," je dejal.
Hauc: Nova KBM ni imela vpliva
V Novi KBM niso imeli vpliva na to, katere terjatve bodo na koncu prenesene na DUTB, je pred preiskovalno komisijo DZ povedal nekdanji predsednik uprave Nove KBM Aleš Hauc. Ocenjuje, da so bili stresni testi v letu 2013 preveč "brutalni" in da so bila zavarovanja za terjatve ocenjena zelo nizko.
Nova KBM je sicer pripravila osnovni seznam terjatev, ki bi jih banka prenesla na DUTB, se je pa nato seznam spreminjal in o tem, katere terjatve bodo prenesene, je odločala medresorska komisija in Banka Slovenije, je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank dejal nekdanji predsednik uprave mariborske banke.
Hauc, ki je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015, je dejal, da so želeli, da se prenesejo vse nedonosne terjatve, tako pa jih je v bankah precej ostalo tudi po sanaciji. "Ni logično, da greš delat sanacijo, pa na DUTB ne preneseš vsega, kar je sporno," je menil.
V banki niso imeli vpliva ne na to, katere terjatve bodo prenesene, ne na ocenjevanje vrednosti premoženja, s katerim so bile terjatve zavarovane. V letih 2012 in 2013 je šlo po njegovih ocenah vse narobe: "Nismo imeli vpliva, kdo nam hodi po hiši, kregali smo se z ocenjevalci, prihajalo je do velikih odstopanj, prenosne vrednosti je določala Evropska komisija, mi smo lahko samo gledali, kaj se dogaja. Danes sem podjetnik in moram reči, da mi je prav lepo, ni politike, ni anonimk, ni medijev," je dejal.
Povedal je, da je zaprosil za sestanek pri Evropski komisiji - na katerem bi opozoril, da je predvideno "striženje" delničarjev in obvezničarjev previsoko - a ni dobil odgovora. Hauc ocenjuje, da je bila tudi Banka Slovenije precej omejena in da je imela glavno besedo Evropska komisija, in to "nižji uradniki", ki so po elektronski pošti pošiljali, "kaj moramo delati".
Meni, da so bili stresni testi v letu 2013 preveč "brutalni" in da je pregled kakovosti aktive (AQR) "zelo nizko" ocenil vrednost zavarovanj terjatev. Na to so opozorili tudi Banko Slovenije, a vpliva niso imeli. V odredbi o izrednih ukrepih je bilo vse določeno - prenos na DUTB, striženje delničarjev in obvezničarjev ... - banka pa je morala ukrepe izvesti, sicer bi šla v stečaj, pravi Hauc.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.