Vrsta potnikov, ki čakajo na vstop na ladjo in pristanišče, polno radovednežev, ki so prišli na ogled plavajoče lepotice. Celo policisti, ki so na obhodu, si vzamejo čas, da posnamejo nekaj fotografij in par sebkov. Tudi na drugi strani pristanišča, kjer delavci začenjajo izmeno, je prvih nekaj minut namenjenih fotografiranju ladje, ki še diši po novem, in na kateri delavci opravljajo še zadnja dela, preden odpluje.
Vsa ta pozornost je bila pred kratkim v pristanišču v Barceloni namenjena ladji Harmony of the Seas, ki trenutno nosi krono največje potniške ladje na svetu in se po zanimanju, ki zanjo vlada med mediji in potencialnimi potniki, lahko kosa s samim Titanikom, čeprav njeni lastniki, družba Royal Caribbean takšnih primerjav nikakor ne marajo. Tako pompozno kot je izplul, je namreč Titatnik prav tako "pompozno" svojo krstno plovbo tudi zaključil - na dnu Atlantskega oceana.
Veliko, največje
Ko je Harmony of the Seas, ki jo je v francoski ladjedelnici 32 mesecev gradilo 2500 ljudi, odplula na prvo pot iz Southamptona do Barcelone, ji je v pristanišču mahalo in srečno pot zaželelo skoraj 70.000 ljudi. Ko pa je ladja - sicer s precej manj pompa - nato iz pristanišča v Barceloni odplula na svojo drugo pot, je bila na krovu tudi naša ekipa.
Že ko vstopite na ladjo je jasno, da proračun ni bil velik le za njeno zunanjost, ampak da niso pretirano varčevali niti, ko so opremljali notranjost. Skoraj 1,5 milijarde dolarjev so do trenutka, ko so bile urejene še zadnje podrobnosti, zapravili zanjo, kasneje pojasni Michael Bayley, eden od direktorjev družbe Royal Caribbean.
Čeprav se lahko nanjo vkrca več kot 6000 ljudi, je razporeditev prostorov dovolj spretna, da gneče ne opazite. Oziroma - ni nič večja kot gneča v kakšnem letovišču, ki se ne premika po morju.
Ena zanimivejših točk na ladji je bar, kjer pijačo strežejo roboti. A Bayley zagotavlja, da to ni uvod v idejo, da z njimi nadomestijo čim več osebja, prej zanimiv eksperiment. Ladja stavi tudi na ekološki vidik, njeni snovalci zatrjujejo, da so s posebnim sistemom, ki zmanjšuje trenje med ladjo in morjem, dosegli manjšo porabo goriva, ladja pa je osvetljena z varčnimi svetili in drugimi energijsko varčnimi sistemi.
Do potniških kabin vodijo dolgi hodniki. Medtem ko lahko tisti na zunanji strani posedajo na balkonih in uživajo v šumenju morja, so na ladji po svoje poskrbeli tudi za potnike v notranjih kabinah. Ti lahko na velikih zaslonih spremljajo neposredni prenos tistega, kar v živo vidijo potniki na zunanji strani.
Preden ladja odpluje, še obvezna vaja za primer nesreče. Vajo evakuacije potniki vzamejo zelo resno. A če bi šlo zares, bi bila zmeda velika.
"Gostje dajejo velikodušne napitnine"
Ko se sprehajate po ladji, vseskozi srečujete osebje, ki skrbi za udobje gostov. V eni izmed niš, kamor spravljajo sveže brisače in rjuhe, srečamo enega izmed tistih, ki skrbijo za to, da so sobe gostov očiščene in pospravljene do zadnjega kotička. In s tem – do zadnjega kotička – mislijo izjemno resno. Pospravili vam bodo celo polnilce za elektronske naprave.
Njegov pravi dom je znana turistična destinacija Montego Bay na Jamajki, nam pove Willson, a čeprav bi torej tudi tam gotovo našel delo, priznava, da ima ladja prednosti, ki bi jih doma težko našel: "Z ladjo gremo v kraje, ki jih sicer ne bi mogel obiskati, ker bi bilo predrago." Harmony of the Seas je že peta ladja, na kateri dela: "Takšne, velike, so mi najbolj všeč."
"Obožujem svojo službo. Mislim, da je to značilno za ljudi, ki delamo na ladjah," odgovori na vprašanje, ali stalen nasmešek na obrazu spada k delovnim obveznostim, ali med zaposlenimi na ladji dejansko vlada tako pozitivna energija. "Tudi gostje, ki prihajajo, so prijazni in dajejo dobre napitnine. Dejstvo je, da tukaj dobro zaslužimo. In na koncu smo zadovoljni tako mi kot gostje."
Delajo do 11 ur na dan
Srb Dušan, ki ga najdemo v "plažnem baru" - lokalu ob bazenih, in zmotimo med mešanjem pisanih - bolj ali manj alkoholnih - pijač nam razloži, kako poteka delo na ladji. "Delamo po deset, enajst ur na dan. Ko ne delamo, večinoma spimo. Sicer pa imamo na voljo svojo telovadnico, svoj lokal, kjer se lahko družimo. Če smo v pristanišču, se tudi mi odpravimo na kopno."
Po sedmih mesecih na morju, se za dva meseca odpravijo na počitnice. Vmes stik z domačimi vzdržujejo s pomočjo spleta: "Zdaj je krasno, ker je ladja nova, na krstni plovbi in imamo brezplačen internet. Potem je druga pesem, saj ga je treba plačati in ni poceni."
A tudi on je vesel, da ima delo. "Saj veste, kakšna je situacija pri nas doma ..."
Natakarji poskusijo vso hrano
Brazilka Jessica je na ladji natakarica, Harmony je njena prva izkušnja z delom na potniški ladji: "Do izteka pogodbe imam še dvajset dni, nato odhajam na sestrsko ladjo Allure of the Seas, potem pa - kdo ve. Morda kakšna manjša ladja … Karkoli mi bo družba ponudila."
Sicer pa osebje na ladji iz prve roke ve, kaj ponuja gostom, pravi Jessica: "Preden postanete pomočnik natakarja, natakar ali celo glavni natakar, morate poskusiti vso hrano, ki je na meniju."
Glavna razloga, zaradi katerih je poiskala delo na ladji, sta izkušnje in zaslužek: "Gre za trdo delo, ampak tega tudi pri nas v domovini ne manjka. Tukaj pa je mogoče dobro zaslužiti, veliko več kot doma, in želela sem si te izkušnje iz prve roke. Res je lepo. Zato pa hočemo vedno nazaj."
Naši sogovorniki pravijo, da je mogoče z napitninami vred, na mesec zaslužiti okoli 2000 evrov, se je pa družba leta 2014 znašla na udaru kritik, da naj bi na nekaterih ladjah ljudem plačevali le po 50 dolarjev na teden.
Centralni park sredi morja
Večino dreves na ladji so vzgojili v drevesnicah na Floridi, sezonske rastline pa so z Nizozemske. "Gojiti rastline sredi morja je velik izziv, saj so rastline vseskozi izpostavljene soli, škoduje jim klorirana voda iz bazenov, s katero lahko pridejo v stik, temperature se spreminjajo, lahko pride do izpostavljenosti močnemu vetru … Prav tako ladja vseskozi spreminja smer, kar pomeni nove in nove pogoje," pravi vodja vrtnarjev Lazslo Turos.
Da vrt vseskozi vzdržuje svojo lepoto, rastline, ki so oslabljene, poškodovane, se sušijo, nadomeščajo z novimi: "Na ladji nimamo rastlinjaka, v katerem bi gojili nove rastline, zato moramo izgubo rastlin predvidevati vnaprej in jih naročati v različna pristanišča, kar pa je lahko precej zamudno delo. Ne morem namreč kar vkorakati v vrtnarijo in kupiti, kar potrebujem."
Na srečo pa rastline ni potrebno menjavati zelo pogosto. "Večina menjav je sezonskih, medtem ko lahko trajnice živijo prav tako dolgo kot bo plula ladja."
Za Turosa je to že tretja vrtnarska izkušnja sredi morja. "Začel sem na ladji Oasis of the Seas, ki je bila prva s takšnim parkom. Nato sem imel priložnost, da ustvarim park na Allure of the Seas, zdaj sem tukaj, vmes pa ustvarjamo že četrti vrt za novo ladjo." In kot pravi, je bil na začetku največji izziv uganiti pravo kombinacijo rastlin, ki bodo uspevale v zahtevnih morskih pogojih, pri čemer so pomagali tudi številni drugi strokovnjaki.
Sicer pa so za vrtnarja, rojenega na Madžarskem, ki danes živi na Floridi, strast drevesa na ladji: "Moja specialnost je obrezovanje dreves, tudi bonsajev. Zato do dreves na ladji nikogar drugega ne spustim s škarjami!" Počitka za glavnega vrtnarja ni prav veliko. "Tokrat bom na morju osem mesecev v kosu," pravi.
Ob samih rastlinah pa mu izzive postavljajo tudi sama ladja in njeni gostje. "Trenutno imamo težavo, da klorirana voda, ki pljuska čez rob bazena, kaplja v vrt in mori rastline. Gostje pa se zelo radi fotografirajo v parku. Tudi sredi gredic in zato pomendrajo rastline. Ali pa kakšno izpulijo in jo odnesejo za spomin."
Z ladje s sliko za 40 tisočakov
Stene ladje so izdatno obložene z umetniškimi deli. Za umetniške duše, ki bi kakšno umetnino rade odnesle tudi domov, na ladji skrbi ameriška galerija Park West Gallery, sicer največja galerija na planetu, kot nam pove njihov predstavnik William Roberts. Delujejo od Tel Aviva, do Ukrajine, Španije, Velike Britanije, ZDA … Zastopajo pa več kot 500 umetnikov. "Na krovu ladje imamo več kot 1000 umetnin. Najdražje med njimi je trenutno delo newyorškega umetnika Petra Maxa, ki stane 41.000 evrov. V zadnjih tednih smo prodali za okoli milijon dolarjev umetnin in zagotovo bodo te številke naraščale," razloži Roberts.
Za izbor del, ki se znajdejo v njihovi zbirki, skrbi poseben odbor. In dela iščejo tako na velikih razstavah, na dražbah kot tudi preko spleta – mladi umetniki lahko namreč na njihovi spletni strani oddajo svoja dela in upajo, da se znajdejo med izbranci. Preverjajo celo umetnike, ki imajo veliko sledilcev na družbenih omrežjih: "Vedno smo na lovu za umetniki, ki lahko ponudijo nekaj novega – ni pomembno, iz katerega dela sveta so. V dokaz vam lahko povem, da moj najljubši umetnik prihaja iz najmanjše ruske vasi."
Slovenci in križarjenja: rekorder na morju preživel 106 dni, največ za teden počitnic zapravila družina, ki je plačala 25 tisočakov
S Harmony of the Seas v prvi vrsti ciljajo na družine, pare, ljudi, ki imajo radi veliko adrenalina, zabave … pravi Mladen Barukčić iz potovalne agencije Svet križarjenj. In dejstvo, da je Harmony of the Seas "ladja trenutka" ni obšlo niti Slovenije. Kot pravi Barukčić, je povpraševanja po počitnicah na ladji ogromno, rezervacij pa je nato nekoliko manj, saj je kupna moč pri nas vendarle nekoliko nižja kot na primer v Nemčiji.
Kako je torej s cenami? Če vam uspe za rep uloviti kakšno ultra ugodno ponudbo, potem lahko teden dni v notranji kabini preživite za okoli 800 evrov. Dejansko pa se cene gibljejo povprečno nekje od 1000, 1500 evrov pa do 5000 evrov. Končna cena je odvisna od želja gosta in kdor bi želel preizkusiti prav vse udobje, ki ga ponuja ladja, lahko za teden dni na njej, odšteje tudi več 10 tisoč evrov.
Po luksuznih križarjenjih posegamo tudi Slovenci, razkriva Barukčić. "Po dolžini je najdaljše potovanje, ki smo ga prodali, 106 dni dolgo potovanje okoli sveta, po ceni pa je bilo najdražje tedensko križarjenje za družino, ki je za potovanje odštela 25.000 evrov."
Slovenci sicer najraje križarimo po Sredozemlju, Severni Evropi, pa tudi po Karibih. In kako dostopna so križarjenja, ko ne gre le za največjo ladjo na svetu? "Najnižji zneski so okoli 600-800 evrov na osebo za teden dni, včasih pa so tudi kakšne akcije - za od 300 do 400 evrov za tedensko križarjenje, polni penzion."
Panoga križarjenj sicer beleži precejšnjo rast. V svetovnem merilu na letni ravni okoli 8 odstotkov, v Sloveniji je ta odstotek še višji, pravi sogovornik. In ob napovedih novih in novih ladij, s čimer se širi tudi nabor destinacij, je potencial za rast zelo velik.
Prihajajo še večje
Družba Royal Caribbean ima trenutno v delu za okoli 5 milijard dolarjev projektov. Med njimi je tudi nova nosilka naslova največje. Leta 2018 naj bi namreč ladjedelnico zapustila ladja, ki nastaja pod delovnim imenom Oasis 4, ki bo po dimenzijah še presegla Harmony of the Seas. Tekma za vse večje ladje je torej v polnem razmahu. Zato se pojavlja vprašanje, kdo bo prvi presegel dolžino 400 metrov. In kdaj. "Mislim, da se bo to zgodilo v prihodnjih desetih letih. Da že v prihodnjih petih, pa dvomim," o tem meni kapitan Harmony of the Seas Gus Andersson.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.