Potem ko so ameriški mediji že v sredo poročali, da pravosodno ministrstvo ZDA in Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) razmišljata o uvedbi preiskave obtožb o podkupovanju nigerijskih državnih uradnikov, je tiskovna predstavnica nigerijskega predsednika Oleseguna Obasanja sporočila, da se je pri njih preiskava že začela.
Nigerija velja za eno najbolj skorumpiranih držav na svetu, kjer se poslov skorajda ne da opravljati brez podkupovanja državnih uradnikov. Obasanjo je zato ustanovil posebno komisijo za gospodarski in finančni kriminal, ki naj bi temu stopila na prste in ki bo preiskovala tudi KBR. Ameriško podjetje sicer ni edino vpleteno v umazane posle. Nigerijske državnike naj bi podkupoval konzorcij za izgradnjo tovarne, v katerem je imel KBR le 25-odstotni delež. Poleg njega so bili udeleženi še francosko podjetje Technip SA, italijansko podjetje ENI SpA ter japonsko podjetje Japan gasoline Company. Preiskavo o tem podkupovanju je že oktobra lani odprl francoski sodnik Renaud Van Ruymbeke, ki je med drugim omenil možnost, da bi bil lahko v Parizu deležen obtožnice tudi podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Cheney je bil generalni direktor Halliburtona od leta 1995 do leta 2000, podkupovanja nigerijskih državnih uradnikov pa naj bi se v tem času nadaljevala. V uradu podpredsednika ZDA pravijo, da o tem sedaj prvič slišijo. Newyorški časopis Newsday je v sredo poročal, da so v pravosodnem ministrstvu ZDA potrdili, da je Halliburton že konec januarja sam prostovoljno izročil vse papirje v zvezi s tem primerom.
ZDA imajo zakon, ki ameriškim podjetjem prepoveduje podkupovanje tujih državnih uradnikov za pridobivanje poslov in Halliburton je že najel pravnike in preiskovalce, ki skušajo priti zadevi do dna. Televizija CBS je sicer pred dnevi poročala, da Halliburton in nekatera druga velika podjetja, kot je General Electric, kljub embargu poslujejo z državami, ki so na seznamu držav podpornic terorizma. Med temi je Iran, v katerem Halliburton sodeluje s tehnologijo za izkoriščanje nafte prek podjetij, ki imajo prijavljen sedež na Karibih. Taka podjetja se ponavadi sestojijo iz pisarne in telefona ter uslužbencev, ki le posredujejo pošto iz Teksasa v Iran in obratno.
Newsday je prav tako poročal o tem, da je Halliburton SEC lani maja prijavil sum, da je ena od njegovih hčerinskih družb v Nigeriji davčnemu uradniku plačala 2,4 milijona dolarjev zato, da ji je obračunal nižje davke. Ta primer naj bi Halliburton prav tako sam preiskoval. Od konca vojne proti Iraku pa je Halliburton v središču pozornosti zaradi kritik demokratov na račun dejstva, da je podjetje dobilo pogodbe za obnovitvene posle v Iraku in 9 milijard dolarjev od ameriške vlade brez razpisa.
Demokrati poudarjajo, da je podjetje do leta 2000 vodil Dick Cheney, ki zagotavlja, da ni imel pri procesu izbire nič in da je s podjetjem pretrgal vse vezi, ko je postal podpredsednik. To naj ne bi bilo povsem res, saj še vedno dobiva plačo in leta 2001 je dobil 205.000 dolarjev, leta 2002 pa 162.000, kar je tudi sam prijavil. Demokrati namigujejo, da podpredsednik ZDA izkorišča položaj, da pomaga podjetju pobirati dobičke, kar Cheney odločno zanika. Nekateri gredo celo tako daleč, da dobičke podjetij, kot je Halliburton, navajajo kot glavni razlog, da so se ZDA spustile v vojno proti Iraku.
