Hafner priznal 524 mio terjatev do Merkurja

Upravitelj prisilne poravnave Merkurja Ladislav Hafner bo kranjskemu okrožnemu sodišču posredoval osnovni seznam preverjenih terjatev upnikov. Od 546 milijonov evrov prijavljenih terjatev, med katerimi so tudi ločitvene, do katerih se ni opredelil, je priznal 524 milijonov evrov terjatev, 21 milijonov pa jih prereka.

Po objavi seznama bodo upniki imeli možnost ugovora pri identifikacijskih podatkih. Nato se bo izdal dopolnilni seznam, ki mu bo sledil končni. Šele zatem bo na vrsti potrjevanje prisilne poravnave. Kdaj se bo to zgodilo, Hafner ni želel ugibati, saj je najprej treba počakati na sklepe skupščine o konverziji terjatev, ki bo 25. februarja.

Pri potrjevanju prisilne poravnave bodo sodelovali le navadni upniki, ki so svoje terjatve prijavili in jih je Hafner priznal. Prisilna poravnava, ki v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideva 60-odstotno poplačilo do leta 2015, pa bo učinkovala za vse navadne upnike, medtem ko na ločitvene in zavarovane upnike prisilna poravnava nima vpliva. Skupaj naj bi sicer Merkur vsem upnikom dolgoval okrog 740 milijonov evrov.

Medtem je kranjsko okrožno sodišče oklicalo tudi narok za odločanje o ugovoru na vodenje prisilne poravnave, ki ga je podal Hafner zaradi prodaje službenih vozil Merkurja brez pridobitve soglasja sodišča. Upniki so na narok vabljeni 25. februarja, vodstvo Merkurja pa je v četrtek upravitelja prisilne poravnave obvestilo o tem, da si prizadeva pridobiti soglasje za že opravljeno prodajo. To je za Hafnerja, ki mu je pomembno, da se stvari pravno formalno uredijo, sprejemljivo.

Nov ugovor na vodenje prisilne poravnave

Prav tako mora sodišče sklicati narok za odločanje o ugovoru na vodenje prisilne poravnave, ki ga je podalo podjetje SIP – strojna industrija iz Šempetra, ki mu Merkur dolguje 195.000 evrov. Upnik ocenjuje, da je stopnja verjetnosti, da bi se dolžnik finančno tako prestrukturiral, da bi postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, nižja od 50 odstotkov.

Ker namerava Merkur poleg odpisa dela obveznosti njihovo poplačilo zagotoviti tudi z dezinvestiranjem, SIP predlaga postavitev neodvisnega cenilca nepremičnin, ki naj spet oceni vrednost nepremičnin Merkurja, in izvedenca finančne stroke, ki naj oceni vrednost vrednostnih papirjev. Izkupiček, ki ga Merkur predvideva od prodaje nepotrebnega premoženja, naj bi bil po oceni omenjenega upnika namreč pretiran.

SIP opozarja tudi, da Merkur še vedno ni sklenil ustreznega dolgoročnega dogovora z ločitvenimi upniki, kar bi bilo po mnenju upnika mogoče tudi samo v primeru, da bi se Merkur povezal s kakšnim strateškim partnerjem, vendar nakelsko podjetje ni sklenilo nobenih dogovorov v tej smeri. Prav tako naj bi Merkur bremenile številne pogojne terjatve, katerih poplačilo načrt finančne reorganizacije ne predvideva in zato po mnenju podjetja iz Šempetra ni uresničljiv.

Stališče Merkurja je, da njegovo trenutno premoženje omogoča bistveno boljše poplačilo upnikov v primeru prisilne poravnave, po mnenju SIP pa se bo premoženje manjšalo in obveznosti naraščale. Tako je načrt finančnega prestrukturiranja nerealen in neizvedljiv, dejansko poplačilo pa bi bilo v stečajnem postopku bistveno višje. SIP zato sodišču predlaga, da ustavi postopek prisilne poravnave in začne stečaj.

Kot je pojasnil Hafner, bo tudi o ugovoru družbe SIP moralo odločati sodišče, na naroku, ki ga bo sklicalo. Sam pa trenutno o omenjenem ugovoru, ki je bil na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve objavljen danes, še ni seznanjen.

V Merkurju še čakajo na 35 milijonov evrov

Danes minevajo trije meseci, odkar je kranjsko okrožno sodišče oklicalo začetek postopka prisilne poravnave zoper Merkur. Doslej je nakelski trgovec dosegel pomemben korak na poti finančnega prestrukturiranja in si po dolgotrajnih pogajanjih z bankami zagotovil 35 milijonov evrov dolgoročnega kredita za dodatni zagon poslovanja. Vendar v Merkurju še čakajo na odobritev prvega črpanja kredita.

Pri zagotavljanju vseh pogojev za uspeh prisilne poravnave se sicer vseskozi zapleta, zato se je tako črpanje kredita kot odločanje o dokapitalizaciji s pretvorbo dela terjatev v lastniške deleže že močno zavleklo glede na prvotne napovedi, ko sta bila kredit in skupščina predvidena že za december, potrditev prisilne poravnave pa za februar.