Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pripravila Agendo46+, prvih 46 ukrepov, ki jih slovenski gospodarstveniki predlagajo za ustavitev recesije, nov zagon gospodarstva in izhod iz krize. Poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo je podpisalo že več kot 500 gospodarstvenikov.
V teh dneh jih bodo poslali predsedniku vlade, ministrom, poslancem, predsedniku državnega zbora in predsednikom parlamentarnih strank. Kot so sporočili iz GZS, s temi zahtevami želijo pomagati slovenski politiki, vladi in opoziciji, pri pripravi novih ukrepov za izhod Slovenije iz krize.
Ukrepi za pravno državo ...
Kot so zapisali v izjavi za javnost, je Agenda46+ le prvi korak. Med ukrepi, ki jih navajajo, je uvedba menedžerskega pristopa vodenja sodišč, s čimer bi skrajšali sodne postopke. Na seznamu so tudi ukrepi za izboljšanje plačilne discipline. Menijo, da bi morale biti podeljene dodatne pristojnosti izvršiteljem v izvršilnih postopkih in zagotovljene zakonske podlage za njihovo učinkovito delovanje ter dostop do vseh informacij o dolžniku in njegovem premoženjskem stanju. Med ukrepi za plačilno disciplino navajajo še sprejem uredbe, ki bo uredila neposredna plačila podizvajalcev v javnih naročilih, in specializacijo sodnikov za vodenje postopkov zaradi insolventnosti.
Na področju pravne države se gospodarstveniki zavzemajo tudi za hitre, učinkovite in transparentne stečajne postopke. Predlagajo, da Durs po uradni dolžnosti sproži stečaj podjetja v primeru neplačila davkov in prispevkov za več kot eno leto in da se okrepi nadzor ministrstva za pravosodje nad stečajnimi upravitelji ter poveča možnost sankcioniranja v primeru kršitev stečajnih upraviteljev.
Zaupanje v menedžerje bi dvignili tako, da bi opredelili novo kaznivo dejanje, ki se nanaša na finančno izčrpavanje podjetij.
Za boljše poslovno okolje …
Boljše poslovno okolje bi po mnenju GZS dosegli s pametno zakonodajo, dvigom odzivnosti upravnih organov, nižjimi stroški poslovanja, pokojninsko reformo, nadgradnjo zdravstvenega sistema in varovanjem okolja.
Menijo namreč, da mora biti gospodarstvo aktivno vključeno že v zgodnjo fazo priprave zakonodajnih predpisov. Pomembno se jim zdi tudi to, da deluje sistem ugotavljanja odgovornosti konkretne osebe, tudi vodij organizacijskih enot in delavcev na hierarhično višjih položajih ter da se sankcionira neupravičene zaostanke v upravnih postopkih, na primer molk organov, ali nagrajuje oprave dejanj pred roki, brez pritožb ali ugovorov strank.
Med drugimi ukrepi navajajo še tiste, s katerimi bi dosegli stroške dela, ki bi bili nižji za 10 odstotkov. Ti ukrepi so nižje nadomestilo za bolniško odsotnost v breme delodajalca, razen v primerih bolniške odsotnosti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, krajše število dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca, odmor med delom, ki se ne bi štel v delovni čas in ne bi bil plačan, ukinitev instituta "minulega dela" oziroma njegova preobrazba v "dodatek za stalnost", poenostavitev postopka sklenitve in prekinitve delovnega razmerja, krajši odpovedni roki in nižje odpravnine, omejitev socialnih prispevkov navzgor, uvedba socialne kapice pri izplačilu 36.000 evrov bruto zaslužka letno in znižanje administrativnih ovir in bremen na podlagi že pripravljenega programa, kjer so predvideni prihranki 350 milijonov evrov letno.
Na področju pokojnin pa predlagajo ukrepe, kot so sprejem pokojninske reforme, ki bi zagotavljala finančno stabilnost pokojninske blagajne in večjo odvisnost višine pokojnine od vplačanih prispevkov, prečiščenje registra delovnih mest, ki so vključena v sistem poklicnega zavarovanja in se s tem zmanjša stroškovna obremenitev delodajalca, ter sprememba definicije »poškodbe pri delu«, tako da se med tovrstne poškodbe ne všteva prihod in odhod z dela.
Na področju zdravstvenega sistema pa bi očistili košarico pravic zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni izločitev vseh pravic, ki ne sodijo v sistem. To so na primer pogrebnine in posmrtnine, nižanje nadomestil, limitiranje bolniške odsotnosti, participacije itd., navajajo v GZS.
Sredstva za samozaposlovanje bi preusmerili v mala projekte malih in srednjih podjetij
Na podlagi razvoja gospodarstva predlagajo ustanovitev "strateškega telesa na ravni države, ki bo združevalo verodostojne in državotvorne strokovnjake, katerih naloga bo opredeliti prioritetne projekte novega razvojnega zagona in definirati ključne pozitivne dejavnike in ovire za njihovo uspešno realizacijo. Vlada izbere prioritete in poskrbi za njihovo učinkovito doseganje".
Ukrepi, ki jih še predlagajo, so med drugimi pospešeno in prednostno investiranje v energetsko obnovo stavb, sistematična oživitev že načrtovanih infrastrukturnih investicij, odprava nepotrebnih administrativnih ovir za črpanje evropskih sredstev, preusmeritev sredstev za samozaposlovanje v razvojne in izvozne projekte malih in srednjih podjetij.
GZS bo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih še naprej zbirala dodatne predloge ukrepov. Obenem pa bo budno spremljala, kateri bodo uresničeni, in o tem ažurno obveščala različne javnosti, so sporočili.
KOMENTARJI (73)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.